Žito je pognalo...
Zapoznele setve ozimin
Kmetijstvo
Številni deževni dnevi in poplave so onemogočili pravočasno spravilo koruze in s tem povzročili zapoznelo setev žit. Medtem ko je trenutno ob povečanem tveganju, še možna setev ozimne pšenice in pire je za setev tritikale, rži in sploh ječmenov že prepozno.
Slednje vrste žit je bolje nadomestiti s setvijo jarih. Najhitrejšo izvedbo setve omogoča direktna setev pšenice, s specializirano sejalnico, namesto klasične priprave tal. Seveda v vseh primerih to ne gre. Večje možnosti za uspeh setve nudijo lahka do srednje težka tla, z dobro strukturo in humusom okrog 4%, ter brez problematičnih koreninskih plevelov na njivi. Taka setev je tudi cenejša. Stroški znašajo okrog tretjine v primerjavi s klasično obdelavo s plugom in predetvenikom ter ločeno setvijo z žitno sejalnico. Medtem ko so obdelovalci lažjih tal vsaj z enim delom njiv že prešli na direktno setev, pa je na težkih in vlažnih tleh z malo humusa to pogosto nemogoče izvesti.
Kljub temu pa bi želeli poljedelce spodbuditi, da glede na vedno težjo ekonomsko situacijo zmanjšujejo stroške setve tudi na tak način. Če ni možnosti ali poguma za direktno setev krušnih ali krmnih žit, si kaže izkušnje nabirati vsaj na posevkih za ozelenitev tal.
Kaj zahtevajo predpisi?
Setveni rok 25. oktober, ki velja za skrajni priporočeni rok za setev pšenice, je predpisan tudi v okviru izvajanja ukrepa ozelenitve njivskih površin. Glede na težke vremenske razmere pa je Ministrstvo za kmetijstvo za letošnje leto odobrilo podaljšanje roka setve do 10. novembra 2010. Kjer vremenske razmere tudi do tega datuma niso omogočale setve, lahko zavezanci za ukrep ozelenitve njiv uveljavljajo primer višje sile, a se jim plačilo ne bo dodelilo, ker niso nastali stroški povezani s setvijo dosevkov.
V primeru, ko je na kmetiji zaradi poplav prizadetih 30% in več kmetijskih zemljišč v uporabi, se to šteje za hudo naravno nesrečo na kmetiji. V tej situaciji lahko upravičenec:
- preneha z izvajanjem ukrepa ozelenitve, če ga ni mogoče izvesti
- ali začasno prekine z izvajanjem ukrepa ali zmanjša obseg površin vključenih v ukrep ozelenitve.
V primeru, ko je na kmetiji zaradi poplav prizadetih manj kot 30% KZU, se višja sila lahko uveljavi le za prizadeta zemljišča na katerih se izvaja ukrep ozelenitve. Upravičenec lahko prizadete površine nadomesti z drugimi, na katerih lahko nadaljuje z izvajanjem ukrepa ozelenitve.
Razmislite o setvi pire ali presevne pšenice Xenos
Najmanj težav bodo z zapoznelo setvijo imeli pridelovalci pire in tisti, ki bodo sejali edino priporočeno presevno sorto pšenice pri nas im. Xenos. Pira potrebuje za dober pridelek še učinek mraza, medtem ko presevne sorte lahko sejemo tudi zgodaj spomladi, tako kot jara žita. Za piro pa se priporoča rok setve do 15. novembra. Med ostalimi sortami pšenic so za zapoznele setve bolj primerne zgodnejše sorte kot poznejše. Značilnost prepozno posejanih posevkov je prehiter oz. pospešen prehod posamezne fenofaze rastline v drugo. Ker je razraščanje prej zaključeno imamo posledično manj bili na površini in tudi klas hitreje zaključi razvoj, zato je manj klaskov v njem, z drobnejšim zrnjem in s tem tudi nižjim pridelkom. Prepozna setev in slabo pripravljena njiva sta glavni oviri za višje hektarske pridelke.
Pšenica je med žiti najbolj odporna na mraz, zato jo tudi sejemo najpozneje. Še posebej je odporna v fazi 3 listov in na začetku razraščanja, medtem, ko je najbolj občutljiva na pozebo v fazi 1-2 listov.
Že posejane posevke žit, ki so sedaj v fazah vznika do razvoja listov, je potrebno bolj skrbno varovati pred pleveli. Še posebej bodimo pozorni na njivah, kjer so žita posejana na presejano oljno ogrščico. Slednja je bila letos močno prizadeta zaradi napadov polžev. V takih primerih se sedaj oljna ogrščica pojavlja kot plevel. Zoper plevelno oljno ogrščico in druge ozkolistne in širokolistne plevele, ki presegajo prag škodljivosti, priporočamo pred vznikom rabo herbicida Cougar. V fazi do 3. lista herbicid Boxer, od 3. lista dalje pa zopet Cougar. Pri rabi herbicida Boxer pazimo, da temperature, ne padejo pod 0 C. Pri zmanjševanju zapleveljenosti sedaj v jeseni, lahko pričakujemo boljšo razrast in manj šoka na žito, kar lahko povzroči spomladanska raba herbicida.
K dvigu pridelka žita bomo doprinesli, če se uporabi deklarirano, kakovostno in razkuženo seme. Količino semena si izračunajmo glede na kalivost, čistočo in maso 1000 zrn ter željeno gostoto setve. Upoštevajmo tudi delež izgub, ki so pri optimalnem času setve 15%, v tem času pa jih povečajmo še za 10-15%. Pozne setve v začetku novembra zahtevajo debelejše seme, globino setve pa nastavimo na 3 cm in ne več. Rastline bodo oblikovale razrastišče 1-2 cm pod površino tal in bile tako še zavarovane pred zmrzaljo. Mehanska zaščita pred pleveli se bo izvajala spomladi v času prvega dognojevanja, ko bodo imele rastline vsaj 3 liste. Priporoča se tudi raba česala pred vznikom, do globine 2 cm.
Mateja Strgulec, univ. dipl. inž. Kmetijstva je specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavodu Novo mesto
