Homer in Bart Simpson sta katoličana
Svet Marta Jerebič
Priljubljeno animirano televizijsko serijo Simpsonovi je ob 20-letnici njenega nastanka pohvalil tudi vatikanski dnevnik L'osservatore Romano. Čeprav serija pogosto nespoštljivo govori o veri, vseeno lahko služi za izhodišče pogovorov o veri, družini, odnosih med ljudmi in podobno.
Vatikanski dnevnik L’Osservatore Romano je v svoji nedeljski izdaji zapisal, da sta lika iz priljubljene animirane serije Simpsonovi, Bart in Homer, katoličana. Časopis povzema analizo iz jezuitske revije La Civilita Cattolica. V njej je p. Francesco Occhetta analiziral epizodo iz leta 2005 z naslovom Oče, sin in sveta gostujoča zvezda, ki je bila predvajana nekaj tednov po smrti papeža Janeza Pavla II. Barta na začetku epizode izključijo iz šole, starša pa ga nato vpišeta v katoliško šolo. Tam spozna duhovnika, ki ga spreobrne v katoliško vero. Po tem se Homer kljub zgražanju soproge Marge odloči, da se bo spreobrnil tudi sam.
"Malo ljudi ve za to in on naredi vse, da bi lahko prikril, vendar je resnica: Homer J. Simpson je katoličan," še navaja vatikanski časopis in dodaja, da Simpsonovi ostajajo med redkimi televizijskimi programi za otroke, v katerem se vedno znova pojavljajo teme o krščanski veri, religiji in vprašanju Boga. Sicer Homer res smrči med pridigami evangeličanskega pastorja Lovejoyja in svojega evangeličanskega soseda Neda Flandersa nadleguje z vprašanji, vendar je v oddaji vera podana realistično. Junaki so večkrat prikazani, kako molijo. Družina Simpson vedno moli pred jedjo. Vsi junaki po svoje verujejo v presežno, še piše pater. Zato naj se starši ne bojijo, da bi njihovi otroci gledali dogodivščine 'rumenih junakov'. Vsebina in teme Simpsonovih so tako realistične, da bi lahko služile za izhodišče pogovorov med starši in otroki o vprašanjih družine, šole, odnosov ter družbenih in političnih zadevah. Skeptični realizem oddaje ne dopušča lahkih moralnih naukov, vendar pa se oddaja nagiba k zmanjševanju lažnih iluzij o svetu. Svet brez lahkotnih iluzij pa je bolj človeški in morda bolj krščanski, v članku še piše vatikanski dnevnik.
