Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Marjana DebevecMarjana Debevec

Nobelova nagrada za mir letos kitajskemu oporečniku

Svet | 08.10.2010, 13:48

Nobelovo nagrado za mir za leto 2010 bo prejel kitajski disident Liu Xiaobo "za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem", je danes v Oslu sporočil Norveški odbor za Nobelovo nagrado, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je povedal predsednik odbora Thorbjörn Jagland, so oporečnika, ki prestaja enajstletno zaporno kazen na Kitajskem, izbrali soglasno, saj odbor verjame, "da obstaja tesna povezava med človekovimi pravicami in mirom".

Poudaril je, da je Liu Xiaobo simbol boja za človekove pravice na Kitajskem. "Kitajska je postala velika gospodarska sila in normalno je, da smo do velikih sil kritični," je še dejal Jagland.

54-letni Liu Xiaobo je bil leta 2008 med podpisniki Listine 08, ki je po vzoru češke Listine 77, ki je vodila do žametne revolucije in padca komunizma na Češkoslovaškem, pozvala k več demokracije in svobode na Kitajskem. "Demokratizacije kitajske politike ni več mogoče odlagati," piše v listini.

Liuja so aretirali nekaj ur pred izdajo listine decembra 2008 ter ga zaradi nje in pisanja drugih dokumentov obtožili poskusa prevrata. Obsojen je bil na enajst let zapora.

"Verjamem, da sem delal prav in da bo Kitajska nekoč svobodna in demokratična," je po obsodbi v izjavi, ki so jo objavili njegovi privrženci, dejal Liu. Pred tem je v različnih oblikah preživel pet let zapora, še več časa pa je bil v hišnem priporu oziroma pod policijskim nadzorom.

Liu je bil rojen leta 1955 v kraju Changchun na severovzhodu Kitajske. Bil je znan literarni kritik in esejist, ki je delal na pekinški univerzi. Med uporom študentov na trgu Nebeškega miru leta 1989 je branil protestnike in zahteval preiskavo dogodkov, zaradi česar je izgubil službo na univerzi.

Nato je bil vseskozi kritičen do kitajskih oblasti, še zlasti v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008, ko je dejal, da je kitajska vlada prelomila dane obljube. Tedaj je tudi zavrnil optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske.

Bil je med disidenti, ki so vlado v Pekingu leta 2008 pozvali k neposrednim pogajanjem s tibetanskim vodjo dalajlamo, obenem pa je kitajske oblasti obtožil "resnih napak" v politiki do Tibeta.

Naj Liuja izpustijo, je Kitajsko v odprtem pismu pozvalo prek 150 ameriških in evropskih intelektualcev, med tistimi, ki so se najbolj zavzemali za to, da bi mu podelili Nobelovo nagrado za mir, pa je bil nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Zanj sta se zavzemala tudi Nobelova nagrajenca, južnoafriški nadškof Desmond Tutu in tibetanski verski vodja dalajlama.

Odločitev Nobelovega odbora bo verjetno povzročila oster odziv Pekinga. Kitajska vlada je namreč odbor nedavno že posvarila, naj Liuju ne podeli nagrade. Predsednik odbora Jagland pa je danes, nekaj ur pred oznanitvijo letošnjega nagrajenca, napovedal, da bo šlo za "kontroverzno izbiro", ki jo bo moral braniti tako, kot je moral lanski izbor ameriškega predsednika Baracka Obame.

Po objavi imena nagrajenca se v Pekingu še niso odzvali, tuje tiskovne agencije pa poročajo, da so na Kitajskem prekinili predvajanje mednarodnih televizijskih postaj, ko so te objavile ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir.

Letos so med možnimi kandidati za Nobelovo nagrado za mir omenjali več Kitajcev, poleg Liu Xiaoboja še borca proti aidsu Hu Jiaa in odvetnika za človekove pravice Gao Zhishenga. To je sicer prvič, da je najprestižnejšo Nobelovo nagrado prejel kitajski oporečnik.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna deset milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Svet pozdravlja podelitev Nobelove nagrade kitajskemu oporečniku

Številne države in mednarodne organizacije so že pozdravile današnjo odločitev odbora za Nobelove nagrade, da letošnjo Nobelovo nagrado za mir podeli kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju. Obenem Peking pozivajo, naj borca za demokracijo na Kitajskem izpusti iz zapora.

Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je v sporočilu zapisala, da si je Liu nagrado "več kot zaslužil, saj predstavlja vse tiste, ki si prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic na Kitajskem". Ob tem so Peking pozvali, naj izpusti vse politične zapornike.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je na novinarski konferenci v Berlinu ocenil, da bo podelitev nagrade kitajskemu oporečniku spodbudila podporo človekovim pravicam tudi drugod. "To je pogumna odločitev, ki bo druge spodbudila k nadaljevanju dela," je dejal. Iz urada kanclerke Angele Merkel pa so izrazili željo, da bi lahko Liu Xiaobo v Oslu decembra sam prevzel nagrado.

Odločitev norveškega odbora za Nobelove nagrade, da letošnjo nagrado za mir podeli Liu Xiaoboju, je pozdravila tudi Francija. Zunanji minister Bernard Kouchner je dejal, da ta odločitev brani človekove pravice povsod po svetu. Kitajsko pa je Kouchner pozval, naj oporečnika izpusti.

Da je nagrada "močno sporočilo podpore vsem na svetu, ki se z velikimi osebnimi žrtvami borijo za svobodo in človekove pravice," pa je prepričan predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Tibetanski verski vodja dalajlama, ki je sam leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir, je Kitajsko pozval, naj izpusti Liu Xiaoboja, ki je bil leta 2008 obsojen na enajst let zapora. Poudaril je še, da je podelitev nagrade kitajskemu disidentu priznanje mednarodne skupnosti, da je na Kitajskem čedalje močnejši glas, ki poziva k reformam.

Kitajske oblasti ženi Nobelovega nagrajenca preprečile pogovor z novinarji

Soproga letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir, kitajskega oporečnika Liu Xiaoboja, Liu Xia je dejala, da je zaradi odločitve odbora za Nobelove nagrade presrečna, poročajo tuje tiskovne agencije. "Srečna sem, ampak ne morem ven," je dejala po telefonu iz svojega stanovanja v naselju, ki ga je kitajska policija zaprla.

Po poročanju norveške televizije Liu Xia ne more iz stanovanja v zahodnem delu Pekinga, da bi govorila z novinarji, ki so se zbrali tam.

Vodja Norveškega odbora za Nobelove nagrade Thorbjörn Jagland je v Oslu povedal, da tudi člani odbora niso mogli priti v stik z nagrajencem oziroma njegovo soprogo. "Kitajske oblasti pa smo zaprosili, naj nagrajenca obvestijo o našli odločitvi," je dodal.

V kitajski prestolnici so se po objavi imena letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir spontano zbrali aktivisti in začeli praznovanje. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa je na kraj praznovanja kmalu prišla policija in pridržala okoli 20 aktivistov.

V Pekingu so sicer že izrazili nezadovoljstvo z odločitvijo, da Nobelovo nagrado za mir prejme oporečnik Liu Xiaobo. V uradnem sporočilu so ga označili za kriminalca, ki je zaprt zaradi kršenja kitajske zakonodaje.

Svet
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...