Romanje v Kevelaer

| 11.10.2010, 18:25 Matjaž Merljak

Na rožnovensko nedeljo so se Slovenci iz Porurja zbrali na tradicionalnem romanju v bližini nizozemske meje. Po sveti maši so šli k Marijini kapeli in peli slovenske pesmi, dan pa so zaključli z družabnim srečanjem. Zbirali so darove za Anin sklad in družine, ki so bile prizadete v poplavah.

Tokrat se nam je že zjutraj nasmejalo toplo jesensko sonce. Nekateri vrli farani in faranke iz Wettra in iz Essna so prišli bolj zgodaj, da so v Hiši Petra Kanizija lepo pripravili dvorano za srečanje po maši. Že nekaj po 12. uri so se začeli zbirati romarji v manjši cerkvi, ki ji rečejo Beichtkapelle – spovedna kapela, ker je v njej več spovednic. Ta lahko sprejme okrog 200 romarjev, kar je za nas ravno primerno. Pred mašo, ki je bila ob 13. uri, so nekateri opravili sveto spoved. V kapeli pa je na orglah naš organist iz Essna Geza Geber igral melodije, ki smo jih potem peli med sveto mašo. Zelo lepo se je dopolnjevalo zares dovršeno petje mešanega zbora »Slovenski cvet« iz Moersa z mogočnim ljudskim petjem. Kot vsako leto, smo tudi letos po končani maši zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Tokrat za romanje ni bilo nobenega gosta, ki bi še dopolnil bogato duhovno doživetje. Sveto mašo in pridigo je imel kar domači župnik. Pridiga je bila zelo kratka ob evangeliju te nedelje: »Gospod, pomnoži nam vero«. Ker so med litanijami imeli nabirko za Anin sklad, je predsednica Marija Šterbenc sporočila nekaj misli o delu in potrebah sklada, zlasti po letošnjih uničujočih poplavah v domovini. Spregovorila je tudi o pomenu vere v življenju vsakega človeka.

Njene misli so se dotaknile src nekaterih romarjev in so velikodušno odprli tudi svoje denarnice. Od 115 navzočih rojakov je 49 oddalo razdeljene kuverte, v katerih se je zbralo kar 460€. (Kot vedno, nekateri mislijo, da se bo kdo nasmejal njihovi izvirnosti. Tako sta tudi letos bili dve lepo zalepljeni kuverti čisto prazni. Je pa nekdo podaril 50€, 5 po 20€ itd.) Dragi darovalci – Bog vam povrni! Gospa Šterbenčeva se nam lepo zahvaljuje. Ko sem ji sporočil izid nabirke, mi je napisala: Hvala za darove, še kako bodo prav prišli. Ko bi vi vedeli, kako smo v stiskah zadnje mesece…. Res v stiskah!!!

V Kevelarju gremo vedno po maši tudi h kapeli z milostno podobo, kjer zapojemo še nekaj Marijinih pesmi. Seveda našemu petju z zanimanjem prisluhnejo številni romarji drugih narodnosti. V lepo pripravljeni dvorani, kjer je prostora za 150 ljudi, se nas je zbralo bolj malo - nekaj manj od 50, čeprav je bilo pripravljenih več kot 100 skodelic in krožnikov. Ljudje so prinesli zelo veliko peciva pa tudi drugih dobrot, zakonca Kozole pa tudi bogat narezek za nas, ki nimamo priložnosti kaj pripraviti. Kar dolgo smo se zadržali v dvorani ob prijetnem kramljanju. Bogu in vam dobri ljudje – hvala za tako lepo doživet dan!

 

 

---

Objavljamo nekaj misli iz nagovora Marije Šterbenc:

 

Dragi romarji, dragi prijatelji!

Tudi med našimi družinami, družinami Aninega sklada je več takih družin, ki so bile ob tej ujmi zelo prizadete. Družina iz Kostanjevice ob Krki, Krške vasi, Davče, Laz pri Kamniku, Lokavca pri Ajdovščini, Laškega in celo iz Ljubljane.

Že drugo leto se pri Aninem skladu spopadamo z velikimi težavami. Družin, prosilk za pomoč je vse več, tudi stiske so večje in očitnejše kot je bilo to pred leti, darovalcev, ki bi podpirali naš projekt pa vse manj, celo donacije podjetij so se popolnoma ustavile.

Zato se vam že zdaj na začetku zahvalim za vse vaše dobro, za vašo odprto dlan in dobro srce. Srce, ki čuti s tistimi, ki so pomoči potrebni.

Kot najbrž veste, Anin sklad zdaj združuje že 370 družin, ki imajo skupaj več kot dva tisoč otrok  in le polovico od teh družin prejema tudi finančno pomoč, drugi pa se z nami družijo in udeležujejo naših srečanj, ki se jih vedno zelo veselijo. Za vse družine vključene v Anin sklad tri krat na leto (3x) organiziramo skupna srečanja, prvo v aprilu – materinski dan, drugo v juliju ob godu naše zavetnice sv. Ane in tretje ob koncu leta na Miklavževanju.

Organizacija teh srečanj je zelo zahtevna, saj je treba pridobiti kar precej dobrotnikov in animatorjev, ki mi pri tem pomagajo. Sestre Usmiljenke so pri tem nepogrešljive. Res naredijo veliko dobrega. Je pa res, da tudi nam, ki se pri Aninem skladu trudimo, te družine dajo neko novo energijo, moč in zavest, da si vedno znova rečemo SPLAČA SE, ČE OSREČIMO SAMO ENO DRUŽINO, SE JE SPLAČALO.

Dovolite mi, da vam posredujem, kar sem zapisala po letošnjem srečanju v juliju, ki smo ga imeli v Dolenjskih Toplicah, ko smo praznovali god sv. Ane, zavetnice družin in zavetnice Aninega sklada. Namreč, na tem srečanju sem  v  članih teh naših družin opazila IZRAZITO in ČISTO POSEBNO MOČ VEROVANJA.

Takole sem zapisala:  

MOČ VEROVANJA

Ko je srečanje že za nami in sem se že malo oddahnila, premišljujem, , ali družinam izpolnimo pričakovanja, ali je to ena od oblik, s katero lahko za kakšno uro v letnih počitnicah  izboljšamo kvaliteto življenja v teh družinah? In nehote se mi je odprlo nešteto vprašanj:

  Kako naše družine premagujejo vsakodnevne težave, kako jih sprejemajo, kako se z njimi soočajo? Najbrž nobena od njih, ki se je srečanja udeležila ni brez težav.

Kje črpajo moč za zakonsko sožitje? Za sožitje si je vendar treba prizadevati.

Je to odvisno od tega, da imaš dobrega partnerja, ali da si tudi sam pravi partner? Partnerski odnos zahteva zrelost!

So bili res z vsem zadovoljni? Nobena od družin, vsaj jaz nimam vedenja o tem, se NI nad NIČEMER pritoževala.

Mar ti otroci nimajo želja po sladoledu, boljši pijači, dodatnih slaščicah? Nobena od družin ni prišla s »polno vrečo denarja«, da bi otrokom dokupila to, kar jim mi nismo nudili.

In tako naprej....

Mislim, da sem na vse dobila odgovor. …

To je MOČ VEROVANJA. Da VEROVANJA!  Verovanja v Njega, ki daje moč, v Njega, ki daje rast, v Njega, ki pošilja sv. Duha, v Njega, ki nas oblikuje, povezuje, združuje, neskončno ljubi in za vsakega od nas pripravlja svoj prostor.

Ko se zazrem v množico družin, mam in očetov, ki držijo otročičke za roke, jih nosijo na ramenih in za vratom, za njimi korakajo malo starejši in še za njimi še starejši, ko se ozirajo za njimi, kako brezskrbno skačejo, se veselijo in igrajo lahko z gotovostjo rečem:

To je vera v moč Boga, ki presega našo lastno moč. In ti starši si ne rečejo, »to je pretežko zame«, kajti oni vedo da »vse zmorejo v Njem, ki jim daje moč«;

To je vera v zanesljiv Božji odziv. Kajti ti starši vedo, da je Bog obljubil: »če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi«;

To je vera v Božjo prisotnost, brezpogojno ljubezen in sprejetost. In ti starši se zavedajo: če je Bog za nas, kdo je potem zoper nas?

Dragi starši, drage družine, tisti, ki ste vključeni v Anin sklad in tisti ki niste, vsem vam rečem HVALA, ker ste to, kar ste: mama, oče, žena, mož, hči in sin, brat in sestra. Družina ste in to je naše največje bogastvo.

Vam dragi romarji in dragi prijatelji pa BOG POVRNI  ker ste prijatelji naših družin in tako podporniki Ustanove Anin sklad.

Marija Šterbenc