Papež Benedikt XVI. užival v srečanjih z mladimi in starejšimi

19. 09. 2010, 14:08 Marta Jerebič

Vsi govorijo o tem. Bila je novica dneva, dan zatem je novica na prvih straneh časopisov. To je bil dogodek, ki so ga vsi čakali – papeževo srečanje z žrtvami spolnih zlorab ter izrazi bolečine in občutki sramu pred srečanjem, med njim in po njem. Ali torej lahko sedaj govorimo še o čem drugem?

Želim si na primer, da bi lahko videli 83-letnega papeža, ko se je pogovarjal s svojimi sovrstniki – osemdesetletniki v domu sv. Petra za ostarele. Kar je povedal tam, je bilo nekaj najbolj ganljivih in osebnih stvari, kar sem jih kdajkoli slišal od papeža.

»K vam sem prišel kot brat, ki se dobro zaveda veselih trenutkov in naporov, ki prihajajo z leti. Naša dolga leta življenja nam dajejo priložnost, da cenimo tako lepoto največjega Božjega daru, daru življenja, kot tudi krhkost človeškega duha«.

To je bil dan nasprotij. V soboto dopoldne je imel papež priložnost govoriti z mladimi, ki so se zbrali pred westminstrsko katedralo in so zastopali vse škofije v Veliki Britaniji. Nekateri med njimi so nosili nogometne drese z imenom »Benedikt« in številko »16« na hrbtu. Spet drugi so mahali z zastavami z namišljenim nogometnim rezultatom »Anglija 4 – Benedikt 16« (razumete?).

Njim je papež spregovoril o samem bistvu – o ljubezni. »Pomislite na vso ljubezen, za katero je bilo ustvarjeno vaše srce, da jo sprejme, in na ljubezen, ki jo boste dali drugim. Konec koncev smo bili ustvarjeni, da ljubimo.«

To je bilo v srce segajoče sporočilo, ki lahko velja tudi za ne tako mlade.

»Tudi v prezaposlenosti in stresu našega vsakdanjega življenja, je potrebno narediti prostor tišini, saj prav v tišini najdemo Boga in odkrijemo naš pravi jaz.«

Ne vem za vas, ampak to je bilo nekaj, kar sem zares hotel slišati.