Draga 2010
S predavanjem Draga Jančarja se je končala letošnja Draga
Slovenija
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so sev nedeljo popoldne s predavanjem Draga Jančarja sklenili 45. študijski dnevi Draga 2010, ki jih je priredilo Društvo slovenskih izobražencev (DSI).
Pisatelj je, citirajoč svarilo nemškega književnika Güntherja Grass pred umikanjem literata v privatno distanco, spomnil na pomembno družbeno vlogo književnikov v slovenski zgodovini, tudi polpretekli, npr. v času procesa demokratizacije in osamosvajanja, vprašal pa se je, ali v demokraciji in kapitalizmu res ni več prostora za angažma.
Jančar: Danes sta opij za ljudstvo televizija in internet
Slovenije so se namreč po njegovem mnenju polastili "kapitalski povzpetneži", stališča pisatelja nihče noče razumeti in je povsod naleteti na manihejska stališča in tudi literature se je polastila želja po hitrem uspehu brez estetskega napora, razmišljanja o etičnih in filozofskih vprašanjih ter tolerantne zavesti za strah in nemir človeka.
Danes sta opij za ljudstvo televizija in internet, ki ponujata videz, ne pa vsebine in morda prihaja res do poskusa ustvarjanja tehnološke skupnosti oziroma totalnega množičnega reševanja človeškega bivanja, je dejal Jančar in opozoril, da če literatura tega ne bo razumela, se bo znašla v idiotizmu. Zato si bosta kultura in literatura morali znova postaviti visoke kriterije ter se izogniti banalizaciji in relativizaciji vrednot. Pisatelju ostajajo vztrajanje, poglobljeno delo v samoti in angažiranje v javnosti, treba bo ponovno obuditi Camusovega Upornega človeka, saj to dela literaturo zanimivo, je zaključil Jančar.
Pahor: Pozabilo se je na nacionalnost
Jančarju je med razpravo pritrdil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je opozoril predvsem, da slovenska država v Evropi ni nikoli skušala predstaviti trpljenja Slovencev pod fašizmom in italijanskih vojnih zločinov oziroma, kako je slovenski narod skozi zgodovino preživel na podlagi svojega književnega bogastva. Pozabilo se je tudi na nacionalnost, niti v slovenski himni niso omenjeni Slovenci, glavnina slovenskih pesnikov in pisateljev je tudi ostala gluha na vprašanje položaja Slovencev zunaj meja Slovenije, zato mora angažma priti v današnjo slovensko zavest in družbo, ki je gnila, je dejal Pahor.
Draga 2010 je zadnji dan sicer obsegala dve predavanji. Dopoldne je namreč po maši, ki jo je za udeležence Drage daroval škofov vikar za goriške Slovence Oskar Simčič, govorila teologinja in filozofinja Mateja Pevec Rozman o etiki in sodobnem človeku oziroma o tem, kaj vodi v srečno življenje v postmodernem času, ki ga zaznamujejo individualizem, relativizem in pluralizem, pri čemer je poudarila pomen etičnosti oziroma etike vrline.
Človek naj ne dela zgolj kot posameznik ter naj se ne iztrže iz določenega konteksta in okoliščin oziroma, naj ne zavrže moralne tradicije, saj ga tako početje odtuji in siromaši. Srečno življenje je tudi tisto življenje, ki označuje pripadnost neki skupnosti ter je sposobno sprejeti drugega in drugačnega, pa tudi lastno nepopolnost, nebogljenost in majhnost, je dejala Mateja Pevec Rozman.
45. študijski dnevi Draga 2010 so se začeli v petek z okroglo mizo o odnosih med generacijami v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji, o čemer so govorili Hektor Jogan, Damijan Paulin, Ivan Peterlin, Julija Berdon in Neža Kravos, medtem ko je v soboto potekala okrogla miza o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem devetdeset let po plebiscitu, o čemer so govorili Zdravko Inzko, Karel Hren, Jože Marketz in Janko Zerzer.
Osrednja ugotovitev omenjenega srečanja je bila, da predstavljajo danes koroški Slovenci tako rekoč elito, da veliko več družin prijavlja svoje otroke k dvojezičnemu pouku, več koroških Slovencev se je tudi uveljavilo v širšem merilu, po drugi strani pa narodna skupnost številčno nazaduje, vedno manj pa je tudi ljudi, ki obvladujejo slovenski jezik. Draga 2010 je v petek zvečer gostila tudi množično obiskan glasbeni trenutek s koncertom skupine Perpetuum Jazzile.
