Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar

Anonimno očetovstvo – da ali ne?

Svet | 03.08.2010, 12:24

Po svetu poznamo vedno pogostejše zatekanje k tehnikam umetne oploditve s pomočjo uporabe sperme tujih darovalcev. To pa pomeni, da je v porastu tudi število otrok, ki ne poznajo identitete lastnega biološkega očeta.

Na to temo je izšlo poročilo, ki proučuje vpliv umetne oploditve z darovanimi celicami na življenje odraslih otrok, ki imajo za očeta anonimnega darovalca semena.

Raziskavo je objavila ameriška Komisija za prihodnost starševstva. Po njenih podatkih se v ZDA, po zaslugi darovanja spolnih celic, vsako leto rodi med 30.000 in 60.000 otrok. Zaradi neurejenosti zakonov na tem področju, pa prošnje za spermo, darovano v ZDA, prihajajo iz vseh koncev sveta.

Avtorji raziskave so se lotili zanimive primerjave – vzporejali so darovanje semena in posvojitev. Posvojitev regulirajo strogi predpisi in starši posvojitelji se morajo podvreči temeljitemu testu, preden dobijo dovoljenje za posvojitev.

Iskanje lastne identitete

Večina darovalcev se ob odločitvi za postopek ne zaveda morebitnih zapletov, ki lahko nastopijo, pravijo avtorji raziskave. Eden izmed njih je želja otrok, da bi izvedeli, kdo so njihovi biološki starši. Otroci anonimnih darovalcev so največkrat zgolj posledica želje po dobičku, pri čemer jih darovalec sperme, njihov biološki oče, v življenju ni želel niti videti. Rezultati raziskave kažejo, da mladi, ki so bili spočeti s pomočjo sperme darovalcev, v povprečju bolj trpijo, so bolj zbegani in se počutijo bolj izolirani s strani svojih družin. Nekaj manj kot polovica je izrazila določeno nelagodje v zvezi z lastnimi koreninami, mnogi pa so potrdili, da pogosto premišljujejo o lastnem izvoru. 70% se jih sprašuje, kakšna je družina darovalca. Nekateri so povedali, da se počutijo drugačne, imajo občutek, da so proizvod laboratorijskih poskusov ali da so objekt izpolnitve želja lastnega starša, spet drugi govorijo o tem, da imajo težave z lastno identiteto. Za mnoge je moteči faktor tudi dejstvo, da je v postopku šlo za denarni interes. V večjem številu pa imajo takšni otroci tudi socialne in psihološke težave.

Ne vem, kdo so moji polbratje....

Težave teh, ki so se rodili s pomočjo darovanega semena, se nanašajo tudi na medicinski vidik. Poročilo poudarja, da so nekateri darovalci očetje več desetih otrok, obstajajo pa tudi primeri, ki presegajo 100 oploditev. Tako obstaja možnost zveze med lastnimi polbrati ali zveze njihovih otrok z bratranci, brez da bi za to vedeli. Opisana raziskava se zaključuje z vprašanjem: »Ali naj zdrava družba namenoma ustvarja otroke na tak način?« Otrok je vendar dar in ne pravica za vsako ceno. Zato so se raziskovalci zavzeli za stališče, da bi moralo biti anonimno očetovstvo prepovedano, saj imajo otroci, oplojeni s semenom darovalca, pravico izvedeti pravo identiteto svojega biološkega očeta. Več o omenjeni raziskavi na najdete na 24kul.si.

Svet, Cerkev po svetu
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO) Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO)

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...