Vseevropski dan spomina?
Slovenija | 18.08.2010, 10:56
Prihodnji ponedeljek bomo obeležili vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Evropski poslanci so namreč lani sprejeli resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi.
Evropski parlament je jasno in odločno obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.
Že lani so se torej evropski poslanci zavzeli, da bi 23. avgust postal vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin. Poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je ob tem zapisala, da je Evropa pokazala zavedanje o tem, kako pomembno je obeležiti spomin na hudo trpljenje milijonov ljudi. Vendar pa v Sloveniji vladajoča oblast in najvišji predstavniki države temu dnevu niso zmogli nameniti pozornosti. Ta dan smo lani obeležili le na gradu Rajhenburg v Brestanici, in sicer je Študijski center za narodno spravo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, občino Krško in TV Slovenija predvajal film Maje Weiss “Angela Vode, Skriti spomin”. Slavnostni govornik je bil dr. Stane Granda. Med drugim je takole dejal: „Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ne razdvaja Slovencev. Sprejeti tako trditev bi pomenilo zanikanje temeljnih vrednot demokracije. Tako kot se Italija sooča z neofašizmom in Avstrija ter Nemčija z neonacizmom, se tudi nekdanje komunistične države soočajo z neokomunizmom. Dolgo časa sem bil prepričan, da je bila slovenska osamosvojitev kot največji slovenski zgodovinski dosežek tako velik in tako zahteven projekt, da nismo zmogli obračuna z komunističnim totalitarizmom, oziroma sta njegov obstoj in vpliv v sodobni slovenski družbi kolateralna škoda slovenske osamosvojitve. Če primerjamo razmere v nekdanjem komunističnem svetu ugotovimo, da temu ni tako. Tako neofašizem kot neonacizem in neokomunizem so na eni strani posledica trdoživosti totalitarizmov ter na drugi nekaterih napak tranzicije in demokracije. Vir njihove moči ni v idejni moči, prepričljivosti konkretnih totalitarnih ideologij in praks, ampak socialnih razmer, ki so jih ti pustili za seboj. Države v tranziciji iz totalitarizmov v demokracijo podcenjujejo socialne probleme, ki so najboljše gojišče totalitarističnih nazorov.
Današnji praznik je dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. V svojem bistvu pa ni toliko zagledan v preteklost, ampak je dan vere in upanja v boljše življenje. Je praznik svetosti življenja, je praznik nedotakljivosti pravic človeka in državljana. Je manifestacija za demokracijo. Problem današnje slovenske družbe ni toliko v tem, da tega izjemnega datuma parlamentarna večina ni sposobna artikulirati, ampak v tem, da so v Republiki Sloveniji še vedno prisotni miselni vzorci, ki jih je večina Evrope že zdavnaj poslala na smetišče zgodovine oziroma jih ni nikoli priznala. Domnevnih ali dejanskih političnih nasprotnikov se ne obravnava kot politične tekmece, ampak sovražnike. Uveljavlja se jezik Golega otoka, uveljavlja se praksa popolnega izničenja človeka, ki ni »naš«.“
Poleg tega lani tudi ni uspel predlog SDS, da bi se do resolucije opredelili v državnem zboru. Vladna koalicija je tedaj menila, da bila povsem dovolj nekoliko drugače oblikovana deklaracija o seznanitvi s to resolucijo evropskega parlamenta. Predvsem naj bi v tej deklaraciji omenili, da je treba spoštovati razlike v pogledih strank na polpreteklo zgodovino in da je Slovenija veliko naredila za popravo krivic, storjenih od leta 1945 naprej. Je res? Mnenje koalicije se v tem času seveda ni spremenilo. Tako državne obeležitve dneva spomina tudi letos ne bo. Spominsko slovesnost, ki bo v ponedeljek ob 19. uri na gradu Štanjel na Krasu, pripravlja Študijski center za narodno spravo, Občina Komen, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Osrednji govornik bo tokrat Boris Pahor.
Ločeno bo spominska slovesnost- pripravlja jo NSI- že v nedeljo popoldne v Laškem. Sveto mašo bo daroval mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek, po njej pa bodo na trgu pred cerkvijo spregovorili predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Jože Trontelj in direktorica Centra za narodno spravo Andreja Valič. Državnega vrha na teh dveh dogodkih ni pričakovati. Razen če se ne bo zgodilo podobno kot v Prekmurju, ko je predsednik vlade Borut Pahor pet minut pred dvanajsto ugotovil, da se vendarle utegne udeležiti občinske proslave ob državnem prazniku priključitve Prekmurja Sloveniji.
