Mirjam in Marjan | (foto: Žiga Judež)
Bilo je lepo!
Slovenija | 03.07.2010, 08:19
Tako. Pa smo pripeljali „naš Primošten“ do samega sklepa. Sedmi dan radijskih počitnic je mimo. Čaka nas še zadnji dan – dan slovesa za prvo skupino in dan veselega začetka za drugo skupino počitnikarjev Radia Ognjišče.
Bogu smo hvaležni za teden, ki je za nami. Prek radijskih valov, kjer smo bili prisotni vsako jutro, pa tudi vmes v informativnih oddajah, spleta, kjer smo vsakodnevno dodali vsaj sto novih fotografij in ste lahko prebirali t. i. „počitniške dnevnike“, Facebooka, kjer smo objavljali kakšne „neumnosti“, pa seveda v mislih in molitvi, smo bili povezani tudi s tistimi, ki ste imeli starše, stare starše, prijatelje ali druge svojce na 8. radijskih počitnicah v Primoštenu. Veliko počitnikarjev je reklo, da so njihovi domači z vsem prav lepo na tekočem in da jim po telefonu težko sporočijo kaj novega. Tega smo seveda veseli. Predvsem pa smo veseli, da je tudi teden, ki je za nami, tako lepo uspel in so naši počitnikarji prezadovoljni z vsem, kar smo jim ponudili.
Primošten je zares čudovit počitniški kraj, ki ga velja obiskati še kdaj. Takole konec junija je ravno prav „poln“ turistov, morje je kristalno čisto, plaže raznovrstne, sladoled odličen, hotel Zora pa si tudi zasluži vse pohvale. Že sama lokacija si zasluži čisto desetko (le nekaj korakov od morja), bučanje valov ob večerih in poslušanje morja na balkonu je nekaj, kar se ti doma pač ne zgodi. Prijazno in gostoljubno osebje ni nikdar kazalo niti kančka slabe volje, hrane je bilo vedno dovolj in kar je še pomembneje – je zelo okusna. Kompas je napel vse svoje moči, da je bila organizacija prevoza, izletov, namestitev vrhunska. Radijci pa smo dodali tisto „nekaj več“, kar običajni turistični aranžma pač ne omogoča. V „projekt počitnice“ smo dali del sebe, se počitnikarjem dali v „opazovanje“, jim dali priložnost spoznati tudi sebe in naše družine, mi pa smo dobili priložnost spoznati njih. Obrazi se iz leta v leto ponavljajo, tako nastaja že prava „klapa“ počitnikarjev, ki se vsako leto razveselijo istih obrazov. Nemalo lepih zgodbic smo slišali, kako so gospe, vdove, na radijskih počitnicah našle prijateljico, s katero se zdaj vsako leto prijavita kar skupaj. Letos smo imeli zraven kar nekaj otrok – ne le radijskih, ampak tudi drugih. Želimo si, da bi morda v prihodnosti na tem podobne počitnice popeljali tudi mlajše družine. Mogoče pa nam nekoč le uspe …
Kar težko je zbrati misli po celotedenskem intenzivnem dogajanju. Zagotovo je dal poseben pečat tem počitnicam obisk nadškofa v pokoju Urana, ki je bil z nami zadnje tri dni. Počitnikarji, pa tudi mi, radijci, ki ga imamo kar malo za „svojega škofa“, smo se ga iskreno razveselili. Njegov topel pristop, prijazna beseda in dostopnost, pa tudi človeška iskrenost, so gotovo odlike, ki ga delajo še vedno tako priljubljenega med ljudmi, kljub temu, da se je iz medijskega sveta precej umaknil … Nekateri smo imeli to čast, da smo ga gostili na avtobusih, ko smo romali v Medžugorje, in v kratkem „gostovanju“ nam je zaupal marsikaj zanimivega iz svojega „posvečenega“ in vsakdanjega življenja …
Slovenski večer
Sedmi dan je bil skoraj pravi počitniški dan za nekatere. Morje, plaža, počitek, dobra hrana, zvečer pa „veselica“ oz. Slovenski večer, kot smo ga poimenovali. Nekteri so tudi zadnji počitniški dan izkoristili za poldnevni izlet (tokrat na slapove Krke), spet drugi pa smo ostali kar „doma“, se na bližnjem igrišču pomerili v mini-golfu in odbojki, preverili temperaturo morja, ki je iz dneva v dan prijaznejša do kopalcev, se pogreli v bazenu in na sončku, odšli na sprehod in po nakupih za domače, zvečer pa se odeli v nekoliko lepša oblačila in se zavrteli ob polkah in valčkih. Naš tehnik Miha Močnik, ki je tudi muzikant, je sabo pripeljal še dva prijatelja, na mikrofonih so se poizkusili kar radijci, pa so bili ljudje več kot zadovoljni. Miheliči, Avseniki, Slaki, njihove uspešnice in uspešnice drugih ansamblov so mnoge počitnikarje pravile na noge in to je bil tudi namen tega zadnjega skupnega večera.
Ekipa se predstavi
Morda še na kratko o nas, ki smo bili ta teden v „službi“, pa vendarle tudi na dopustu. Bili smo na t. i. službenem dopustu. Prvi teden smo srečno pripeljali v luko Franci Trstenjak, Marjan Bunič, Jure in Urša Sešek, Mateja in Andrej Novljan, Alen Salihović, Sonja Govekar, Miha Štebej, Mirjam in Žiga Judež. Vsak je imel svojo nalogo, ki jo je opravil po svojih najboljših močeh. A če ti je delo v veselje, potem ni težko. Nekateri se odpravljamo proti domu, večji del ekipe (Marjan, Jure, Urša, Franci in Alen) ostaja, v drugem tednu se počitnikarjem pridružita Blaž Lesnik in Matej Kržišnik. Verjamemo, da bo tudi drugi teden prijetno v „službi“ in da bomo o vsem prijetnem tudi obveščeni.
Dalmatinska kulinarika
Zagotovo si bomo letošnje počitnice zapomnili tudi po zelo okusnih obrokih. Marsikdo bo domov prinesel ne le lepih vtisov, pač pa tudi kak kilogram več.
Dalmatinci so narod, ki ljubi praznovanje in veselo razpoloženje. Dobra jedača in kapljica dobrega vina ob prijateljskem klepetu sta vsakdanji obred in pomagata pregnati skrbi. V goratem dalmatinskem zaledju bolj cenijo krepko hrano, med katero prednjačijo ovčetina, jagnjetina, svinjsko, goveje in kozje meso, pogosto zavito v liste belega zelja, kulinarični horizont ob obali in na otokih pa je iz razumljivih razlogov v znamenju rib in morskih sadežev. Ponje res ni treba daleč, bogata ribolovna območja so že v neposredni bližini obale in otokov. Ribe in morski sadeži so zato praviloma sveži in brezhibne kakovosti. Kakovostne ribe so najboljše pripravljene na žaru, zraven pa se kot priloga podatata kuhan krompir in blitva.
Olivno olje
Oljke gojijo na skoraj vsakem naseljenem dalmatinskem otoku in v zavetnih legah na obali. Med sortami prednjačijo italijanske in domače, npr. orgula. Olje je navadno hladno stiskano in ima glede na sorto različne arome. Pridelano olje pogosto žal zadošča le za potrebe domačega gospodinjstva. Najbolj kakovostne znamke dalmatinskega olivnega olja so prišle v prodajo šele pred kratkim. Pogosto se turistu ponudi priložnost, da kupi doma pridelano olivno olje v družinskih penzionih ali restavracijah. Zanimivo olje s svojstvenim okusom in vonjem najdemo v okolici Vele Luke na Korčuli, pa na Hvaru, Braču, Murterju, Ugljenu in Pašmanu.
Tradicionalne jedi
Med zelenjavo sta na prvem mestu gotovo blitva in zelje. Posebno sočne in okusne so mesne jedi, ki se z dodatkom krompirja in zelenjave počasi pripravljajo pod kovinskim zvonom, prekritim z žerjavico lesnega oglja in pepela. Ta tradicionalna dalmatinska tehnika "žara" (ispod peke) je sicer dolgotrajna - neredko traja tudi dve uri - vendar sladokusca poplača z izjemno aromo in s slastnim okusom mesa in krompirja. Med druge uveljavljene specialitete sodijo še prekajen in zoren pršut, zoren in posebno pikanten ovčji sir z Brača (brački sir) ter mladi kozji sir. Priljubljen poobedek je rožata, nekakšen karamelni puding iz jajc, sladkorja in mleka. Poleti in jeseni ne manjka svežega sadja: po obedu se lahko posladkamo s češnjami, figami, marelicami, granatnim jabolkom, breskvami in grozdjem.
Gostiona in konoba
Gostilna, ki se ne ponaša z luksuzno notranjostjo, pač pa z značilnimi regionalnimi jedmi in prijaznim vzdušjem, se imenuje gostiona oz. gostionica, taverna ali konoba. Ime konoba je prvotno pomenilo vinsko klet, danes pa v njej strežejo tudi hrano. V Dalmaciji ne manjka kavan (kavarn), kjer ne postrežejo le s kavo, kapučinom ali čajem, temveč tudi z okusnimi slaščicami. V slastičarni (slaščičarni) ne pozabite poskusiti izvrstnega sladoleda.
Še recept za slovo …
Še nekaj z vonjem po morju. Drage gospodinje, boste preizkusile recept? Tudi tokrat ga je pripravila Jerneja Marinšek, kreativni vodja kuhinje v Vivo cateringu.
DALMATINSKA PAŠTICADA Z NJOKI
Sestavine:200 g svinjskega stegna
jušna osnova (iz goveje juhe)
2 dl rastlinskega olja
5 dl rdečega vina
5 g pasiranih paradižnikov
15 g česna
30 g korenja
15 g zelene
50 g rdeče čebule
1 g moke
5 g pancete (ali dimljene slanine)
20 g suhih sliv
sol, poper, peteršilj, rožmarin, lovorjev list
malo prošeka
Meso našpikamo z dimljeno slanino in česnom ter ga nekaj časa pustimo stati v vinu. Občasno ga obrnimo, tako da se napoji iz vseh strani enako, nato ga odcedimo in z vseh strani narahlo spečemo v vročem olju. Na meso naložimo narezano rdečo čebulo, korenje, zeleno in na majhne koščke narezano slanino. Dušimo toliko časa, da tekočina ne povre, nato pa dodamo vino, v katerem smo predhodno namakali meso, lovorjev list, rožmarin, suhe slive in malo prošeka. Kuhamo na srednji temperaturi, dokler se meso ne zmehča, nato pa ga vzamemo ven in narežemo. Narezano meso zložimo v posodo in prelijemo z omako ter še malo pokuhamo. Tako pripravljeno jed (pošticado) postrežemo z njoki in naribanim parmezanom.
