Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran | (foto: Žiga Judež)
Sončni Šibenik
| 01.07.2010, 06:51
Peti dan radijskih počitnic smo se odpravili v Šibenik in v katedrali sv. Jakoba malce obujali spomine na prve radijske počitnice pred osmimi leti, ko smo gostovali prav v Šibeniku, v hotelskem kompleksu Solaris.
Danes ima Šibenik približno 50.000 prebivalcev in je v primerjavi z drugimi mesti na dalmatinski obali sorazmerno mlad, saj se prvič kot naselbina ob izlivu Krke v Jadransko morje omenja v začetku 11. stoletja kot Castrum Sebenici. Ima katedralo svetega Jakoba (sv. Jakov), ki je čudovit primer beneške arhitekture; leta 1431 je bil položen temeljni kamen in stavba je bila dokončana 1538. Svojo neverjetno podobo ji je dal Jurij Dalmatinac iz Zadra.
Kot že veste, se je četrti dan radijskih počitnic sklenil z lepim obiskom; zadnjih nekaj dni bo namreč z nami upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. V nagovoru med mašo se je najprej Bogu zahvalil za lep jubilej - 40 let mašništva, ki ga je obhajal na včerajšnji praznik apostolov Petra in Pavla. Spomnil se je na tista lepa najrodovitnejša duhovna leta v Cerkvi na Slovenskem. V svojem nagovoru med mašo nas je opozoril na delovanje hudega duha, ki se ne kaže v grdi, hudobni luči, ampak prihaja med nas kot navidezen človekoljub. Takole je dejal:
"V ozadju vseh problemov, ki jih doživljamo, je delovanje hudobnega duha. Danes lahko rečemo, da smo v primežu delovanja hudobnega duha tudi prek vseh sodobnih sredstev obveščanja. Zato bi se danes posebej rad zahvalil Radiu Ognjišče in vsem sodelavcem, ki skušajo čimbolj objektivno in široko predstavljati življenje. Kajti če spremljamo na splošno druge informacije, vidimo, da jih je gotovo 90 % negativno obarvanih in če iz dneva v dan poslušamo to negativno sporočilo, to nujno v nas pušča negativne posledice, ki se kažejo v nejevolji, napetosti, strahu. Človek še nikoli ni bil tako globoko prestrašen kot je danes, ker je tako dobro obveščen o vseh dogajanjih. V pol ure je v informativnih oddajah predstavljeno vse hudo, kar se je zgodilo v enem dnevu na svetu. Razumlljivo je , da človek nosi v sebi strah pred prihodnostjo. Tu se pojavlja še vprašanje rodnosti. Zakaj bi namreč otroke rojevali v ta umazan svet, ki nima nobene prihodnosti?
Hvala Bogu, da imamo Radio Ognjišče , ki skuša po najboljših močeh vnašati to pozitivno sporočilo. Gotovo, da je veliko negativnega. Kar se pove, je lahko resnično, a ni le tisto resnično. To je sodoben način delovanja hudobnega duha, ki hoče uničiti radost bivanja, odnos do sočloveka, čas za Boga, čas za človeka. To naše počitnikovanje naj ima predvsem namen, da bi se zavedali te resničnosti, da bi se zavedali tudi moči delovanja hudobnega duha in se zavedali, da prav zaradi takšnega stanja Jezus Kristus prihaja v ta naš prostor, v ta naš svet, da bi nam omogočil in podaril življenje."
Odbojka na mivki – radijce so premagali vozniki
Po maši smo se sprehodili ob obali, se posladkali s sladoledom ali kavo in obujali spomine na naše prve radijske počitnice. Vroče sončno popoldne so mnogi izkoristili za vsakdanja morsko-počitniška "opravila": plavanje, sprehode, počitek. Radijci, vozniki in vodiči, pa tudi nekateri naši počitnikarji smo imeli druge načrte. Turnir v odbojki.
Tekma je bila pestra, a vozniki so se izkazali za pretrd oreh za radijce. Kompasove vodnike smo premagali, voznikom pa se je poznalo, da so imeli v predhodnjih dneh nekaj vaje. Smo pa radijci, če drugega ne, spet pokazali lepo igro in sodelovanje, čutil se je ekipni duh, gledalci in navijači so bili deležni lepih podaj in poštene igre. Pomembno je sodelovati, kajne? In tudi častno drugo mesto ni tako slabo ...
Čudovita Jadranska obala
Kljub ne najbolj zglednim odnosom z našimi južnimi sosedi moramo vseeno priznati, da je Jadranska obala zares ena najlepših. Kako daleč morajo nekateri potovati, da pridejo do nje. Mi pa jo imamo le nekaj uric stran ... Pa jo malce pobliže poznajmo!
Jadranski valovi drsijo ob obali, dolgi 3.737 km. Če seštejemo še vse otoke, dolžina obal znaša 71.868 km. Od tega 5.835 km ali 74 % obale pripada Hrvaški. Povprečna globina morja je okoli 250 m; severno od t. i. Palagruškega praga morje ni bolj globoko kot 100 m, južneje pa globina doseže do 1.364 m. Izrazita prozornost in bistrina, izraženi v metrih (56 m na odprtem morju in okoli 5 m ob obali), sta posledica čistosti vode, ki spada med največje na svetu. Slanost Jadrana je v povprečju enaka Sredozemskemu morju in znaša pribl. 38,3 promilov., ob izlivih večjih rek pa je lahko manjša, pribl. 30 promilov.
Poleti je temperatura morja nižja od zraka, pozimi pa je višja: na odprtem morju je temperatura površinske vode poleti 22-25 stopinj, ob obali pa celo višja od 25 stopinj Celzija. Pozimi je v vsem Jadranu povprečna temperatura med 8 in 13 stopinj Celzija. Mnogi smo ugotovili, da je konec junija Jadransko morje kar malce hladno za prijetno kopanje, so pa zato temperature zraka precej bolj znosne.
Površina obalnega morja Hrvaške znaša pribl. 33.450 km², kar je skoraj 60 % njene kopne površine. Epikontinentalni pas med Hrvaško in Italijo zajema morsko dno in podzemni podmorski prostor zunaj zunanje meje teritorialnega morja, in v tem pasu, določenem po načelu "linije sredine", ima Hrvaška suverene pravice za raziskovanje in izkoriščanje naravnih in drugih bogastev. Izza tega pasu je morje "odprto" oz. prosto za plovbo in lovljenje rib.
Hrvaška obala se lahko deli na Istro, Hrvaško primorje ali Kvarner - severno od otoka Paga - in na Dalmacijo južno od Paga. Ime Dalmacija izhaja še iz rimskih časov, ko je cesar Avgust razdelil provinco Ilirik na provinci Dalmacijo in Panonijo. Dalmacija se je tedaj razprostirala po vzhodni Jadranski obali od reke Raše na severu do Liješa na jugu (današnja Albanija), v notranjosti pa je mejila s provinco Panonija.
Načrti za šesti dan radijskih počitnic so sledeči. Poromali bomo v Medžugorje, obiskali Čenakolo, poslušali pričevanja nekdanjih odvisnikov z drogo in se povzpeli na hrib prikazovanja. Dan bo duhovno bogat, vroč, dolg in tudi naporen. Poromajte tudi mi v mislih z nami, mi se bomo zagotovo spomnili vseh naših prijateljev in poslušalcev.
