VIDEO: "Sladke" slovenske žemljice

| 26.07.2010, 13:24

V petek so na svetovnih borzah spet poskočile cene pšenice. Skoku je kot kaže botrovala četrtkova vest o skoraj prepolovljeni žetvi pšenice v Tuniziji. Zaradi pomanjkanja padavin podobne razmere v pridelavi žit beležijo tudi v sosednjih Maroku in Alžiriji, kar pomeni, da bodo te afriške države prisiljene žito uvažati.

Oči slovenskih kmetov so še vedno uprte v madžarsko borzo, kjer trgovanje s pšenico zaradi zamude v žetvi na Madžarskem še ni steklo, vseeno pa je cena poskočila na 145 evrov po toni zlatega zrnja. Kmetje od slovenskih odkupovalcev, ki so svoje cene vezali na madžarsko borzo namreč še vedno pričakujejo, da bodo ti na osnovi poštenega partnerskega odnosa, pred tedni postavljene odkupne cene prekategorizirali v akontacijske in glede na ceno, ki bo dosežena na madžarski borzi izplačali poračun.

Židan: "Bilo je preveč špekulacij!"

„Pridelava in predelava bosta skupaj uspešni samo takrat, če bosta temeljili na dolgoročnih poslovnih odnosih!“ meni kmetijski minister mag. Dejan Židan. Tako bo namreč pridelovalcu že v naprej znano, kdo bo kupec njegove pšenice in pod kakšnimi pogoji jo bo lahko prodal, predelava pa bo lahko kot svojo pravo prednost izkoristila slovensko surovino.

Minister Židan tudi meni, da je bilo v preteklosti v tem odnosu preveč spekulacij, krivda pa naj bi bila, po njegovih besedah, na obeh straneh. „Tisto, kar me veseli je, da je zdaj do tega spoznanja prišlo tako na ravni pridelovalcev in predelovalcev in, kolikor sem seznanjen, se prve bolj resne pogodbe v tem trenutku že sklepajo,“ je za naš radio povedal minister Židan.

„Od njive do mize“

Sindikat kmetov Slovenije je prav s tem namenom minuli teden začel projekt „Od njive do mize“, s katerim želi potrošnike opozoriti na tiste pekarne, ki pečejo kruh in krušne izdelke iz moke slovenske integrirano pridelane pšenice. Projekt je z neskritim zadovoljstvom pozdravil tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki pa je opozoril, da se po njegovih izkušnjah potrošniki bolj kot na izvor ozirajo na razmerje med kvaliteto in ceno.

Minister Židan je ob predstavitvi projekta minuli petek posebej naglasil, da sta slovenska proizvodnja in slovenska hrana sta za nas zelo pomembni. „Ne le zato, ker ima tako delo slovenski kmet in slovenski delavec v predelovalni industriji, ne samo zato, ker se s tem polni državni proračun, temveč tudi zato, ker imamo opravka s hrano z višjo prehransko varnostjo in tudi zato, ker se na ta način borimo proti klimatskim spremembam.“ Transport hrane je namreč po ministrovih besedah največji škodljivec.

V pekarni Piskač, kjer od prejšnjega tedna kupcem ponujajo kruh iz slovenske pšenice, so s kakovostjo slovenske moke zadovoljni. Robert Piskač je povedal, da so pred časom razmišljali o peki kruha iz domače ekološke pšenice, pa jo je premalo, vprašljive pa naj bi bile tudi njene pekovske kvalitete. Piskač se je pohvalno izrazil do projekta in napovedal: „Ta hrana bo zelo zdrava, zelo varna, drugod je pa vprašanje koliko pesticidov in teh stvari vsebuje pšenica ali ostala živila."