Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Trogir (foto: Žiga Judež)
Trogir | (foto: Žiga Judež)

V Trogirju zdravi v duhu in telesu

Slovenija | 30.06.2010, 07:12

Takole bi lahko na kratko povzeli četrti dan radijskih počitnic v Primoštenu. Bili smo v Trogirju, tam imeli mašo, popoldne smo imeli prosto (radijci smo pripravljali vrečke presenečenja), zvečer pa smo ob pesmih in izbrani besedi, ki jo je skrbno pripravila Mateja Feltrin Novljan, pozdravili še dva posebna gosta: Roberta Terčelja iz Farmedice in še gosta presenečenja, ki je mnogim zvabil solze, ko so ga zagledali. Pridružil se nam je upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Uran.

Trogir – čudovito obmorsko mestece

Četrti dan radijskih počitnic smo se takoj po zajtrku podali v Trogir - mestece in pristanišče na Hrvaškem, na koncu Kaštelanskega zaliva, v Trogirskem kanalu, 25 km zahodno od Splita. Trogir leži na manjšem otočku med otokom Čiovo in kopnim. Del mesta na severni obali pri ladjedelnici je povezan s premičnim mostom z delom mesta zgrajenim na umetnem otoku. Od kopnega ga deli ozek kanal, preko katerega je postavljen nepremični most. V okolici Trogira so lepe plaže, posebno tista okoli Segeta, zahodno od Trogira, in plaža v zalivu Saldun na severozahodu Čiova.

Praznik apostolov Petra in Pavla

Sv. Peter, ribič iz Betsajde ob Genezareškem jezeru in sv. Pavel iz Tarza v Mali Aziji sta utrdila Cerkev v rimskem svetu. Rimska krščanska skupnost se ju spominja v skupnem prazniku že vsaj od leta 354.

Sv. mašo smo obhajali v čudoviti trogirski katedrali – cerkvi sv. Lovra. Precej temačni in skrivnostni, ki navzven daje občutek mogočnosti, ob vstopu pa človek vidi, da pravzaprav ni tako velika, kot bi človek pričakoval, ko jo opazuje od zunaj.

Franci je v svojem duhovnem nagovoru pri sv. maši v Trogirju takole dejal:

"S praznikom apostolov Petra in Pavla povezujemo še dva praznika: praznik duhovniških posvečenj in praznik obletnic duhovniških posvečenj. Oba praznika kličeta in vabita k delu in molitvi za nove duhovne poklice.

Veseli smo novomašnikov, a hkrati zaskrbljeni, ker je njih število tako nizko, ker se povprečna starost duhovnikov ne bo znižala, ampak se, žal, le zvišuje. Ta zaskrbljenost ne more biti le na strani škofov, tudi ne le na strani duhovnikov, marveč slehernega vernika. Prav vsak se mora resno in odgovorno vprašati: kaj storim dan za dnem, da bi se božji klic med nami bolj slišal, bil bolj prepoznan in bi nanj mogli odgovoriti fantje in dekleta? In temu vprašanju še takoj dodajmo realno ugotovitev, da te naloge pravzaprav ne bomo nikdar dovolj dobro opravili, ker je tudi ne bo nikoli konec, saj je treba vedno prositi in moliti, da Gospod pokliče in obudi med nami novih glasnikov evangelija.

Danes je tudi praznik obletnic duhovniških posvečenj, saj smo bili mnogi duhovniki prav na današnji praznik posvečeni. Res je to najprej in predvsem naš osebni praznik, pa vendar spet ne samo naš, ker smo vendar poslani med vas, da vam služimo in da Bog - kljub naši nevrednosti in grešnosti - po nas razodeva svoje milosti, ko v njegovem imenu podeljujemo svete zakramente in v njegovem imenu oznanjujemo evangelij.

Zato je praznik obletnice duhovniškega posvečenja tudi praznik celotnega občestva, kjer se duhovnik nahaja, kjer živi. Prijetna so voščila, prijetne so lepe in spodbudne besede; dobro denejo tudi besede zahvale, s katerimi je opaženo duhovnikovo delo.

Najbolj pa je potrebna molitvena podpora. Zato vas iskreno prosim v imenu vseh duhovnikov: molite za nas! Če menite, da smo dobri, molite, da takšni ostanemo; če menite, da smo slabi, molite, da bomo boljši.

O tej potrebnosti in nujnosti molitve občestva za svojega pastirja smo slišali tudi v Petrovi zgodbi, saj je Cerkev med tem, ko je bil v ječi, zanj neprenehoma molila. Zato nam pomagajte s svojo molitvijo, da bomo tudi mi dobri boj dobojevali, tek dokončali in vero ohranili."

Ob sklepu sv. maše smo voščili tudi duhovnikoma Franciju in g. Janezu Gerčarju in jima poklonili posebno darilo – desetko rožnega venca, ki smo ju zmolili v cerkvi kar vsi skupaj.

O prikupnosti Trogirja pričajo fotografije, ki jih tudi tokrat najdete v naši fotogaleriji.

Upokojeni nadškof Alojz Uran
Upokojeni nadškof Alojz Uran © ARO

Zdravi v duhu in telesu

Naši počitnikarji so imeli prosto popoldne, radijci pa smo se že kar kmalu zbrali in začeli pripravljati „vrečke presenečenja“, v katere smo skrili kar nekaj darilc. Lonček Radia Ognjišče, nogavice Radia Ognjišče, ki jih je posebej za nas izdelala Polzela, bon za celodnevno kopanje v Termah Topolšica, bon za radjske storitve in knjigo Celovške Mohorjeve družbe.

Skupni večer se je res začel z gnečo ob „vrečkah“, a smo ga povsem mirno nadaljevali v dvorani z izbrano besedo, zgodbah za dušo, pesmih, ki smo jih prepevali radijci in počitnikarji, ob sklepu pa sta se nam pridružila tudi direktor Farmedice Robert Terčelj in upokojeni nadškof Alojzij Uran, ki smo se ga razveselili prav vsi. Ob prihodu nas je prav hudomušno pozdravil in se predstavil, češ, da ne ve, če ga še poznamo, hkrati pa pripomnil, da če ob njegovem nazivu ne bi bilo dodano še „upokojeni“, se nam zaradi obveznosti skoraj gotovo ne bi mogel pridružiti …

Radijci menimo, da je to, kar doživljamo tu z radijskimi poslušalci, prava čast in božja milost – doživeti take aplavze, tako topel sprejem, tako prijazen odziv na vsako pobudo in tako množično udeležbo vseh dogodkov, ki smo jih pripravili skupaj s Kompasom. Doživeti to … neprecenljivo!

Slovenija, Dogodki, Radijske počitnice
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...