Spoznavamo Primošten, naš drugi dom v naslednjem tednu

Slovenija | 27.06.2010, 10:02

Včeraj, na prvi dan počitnic, smo pozdravili vse, ki se vračajo v našo družbo, in tiste, ki so prvič na naši skupni poti proti poletnim dogodivščinam. Na morju smo skupaj že osmič! Res hitro letijo leta...

In letos prvič smo skupaj v dveh skupinah in dveh tednih. Malo ste že deležni utripa dogajanja prek valov Radia Ognjišče in z nami pijete kavico iz Primoštena, z enodnevnim zamikom boste lahko prebirali članke kot povzetke dneva, malo pa bomo "pridni" tudi na Facebooku, kolikor nam bo dopuščal čas, ki ga zares nimamo veliko (čeprav smo na počitnicah :-)). Vabimo vas tudi v fotogalerijo, kamor bomo sproti dodajali fotografije, da boste lahko imeli še boljšo predstavo, kako se imamo. Sploh tisti, ki imate svojce na radijskih počitnicah, verjamemo, da boste redni gost naše fotogalerije. Dobrodošli in povejte naprej še drugim, da teden brez domačih, ki so na počitnicah z Radiem Ognjišče, še ne pomeni t. i. "odrezanosti od sveta". Seveda ste v navezi prek mobilnih telefonov, lahko pa ste v navezi tudi s pomočjo valov Radia Ognjišče, ki bo poskušal pričarati tisto pravo morsko vzdušje.

Prvo srečanje počitnikarjev – sv. maša v Ogulinu

Naše 8. radijske počitnice smo "uradno" začeli s sv. mašo v Ogulinu, čudovitem mestecu z ne prav veliko cerkvijo (ravno prav velika je, da smo se vsi počitnikarji lahko „zbasali“ vanjo) in čudovitim parkom pred njo, ki ponuja celo otroško igrišče. Še posebej so ga bili veseli naši najmlajši počitnikarji. V Ogulinu smo se počitnikarji prvič srečali v „kompletu“ in videli, koliko nas je. Ni nas malo. Približno 500 skupaj z radijskimi sodelavci, vozniki in vodiči Kompasa Holidays.

Tule je nekaj utrinkov iz Francijeve pridige:

"V vsakodnevnem življenju se moramo velikokrat predstaviti drugemu: kdo smo. Ponavadi povemo svoje ime, priimek, morda še dodamo poklic oz. službo, pa tudi kraj domovanja. Ko urejamo t.i. uradne zadeve, dokažemo svojo identiteto z osebno izkaznico, potnim listom, ponekod z vozniškim dovoljenjem ali s kakšnim drugim potrdilom, da smo res mi. Če pa hočemo pokazati, da smo Kristjani, potem smo danes v evangeliju slišali, kaj potrebujemo za dokaz. Jezus pravi: "Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen."

Od sramu se lahko pogreznemo v zemljo, ali vsaj zarijemo glavo - kot noj - v zemljo, ker vemo, da smo po ljubezni bore malo prepoznavni v javnosti. Če bi resnično ljubili kot Jezus želi, če bi ljubili po njegovem vzgledu, potem bi bilo na svetu precej drugače. Nekdo je lepo zapisal: "Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo." Ne smemo se bati svoje slabotnosti, svojih omejenosti, svoje nesposobnosti za premagovanje predsodkov, ampak se še bolj potrudimo in vložimo še več osebnega napora, da bomo želeli in hoteli iz dneva v dan uresničevali Jezusovo zapoved medsebojne ljubezni.

Ko je nekoč je novinar opazoval blaženo Mater Terezijo, kako oskrbuje rane bolnikov in umirajočih, je ob tem prizoru izjavil: "Jaz tega ne bi delal za vse zlato na svetu! In Mati Terezija mu je odvrnila: Tudi jaz ne." A vemo, da je zmogla početi to zato, ker je ljubila Jezusa in ker je ljubila bližnjega. Da pa je zmogla takšno ljubezen, je vsak dan dolgo časa častila Jezusa v Najsvetejšem zakramentu, vsak dan bila pri sveti maši in prejemala sveto obhajilo.

Ta vzgled, ki pa jih je še na tisoče podobnih od svetnikov in svetnic, pa tudi med nami živečih ljudi, nas spodbuha, da bomo tudi mi vedno iskali izvir moči za ljubezen; moči za tisto ljubezen, ki ne bo po naši meri, ampak po Kristusovi volji."

Po maši smo imeli v mnogih avtobusih „spoznavne vesele urice“, v katerih smo se predstavili, kdo smo, kaj počnemo in razveselili člane avtobusa s kakšno šalo. Brez skrbi, tistih najboljših boste deležni tudi poslušalci Radia Ognjišče. Pot je minila, kot bi mignil in pred očmi se je odprl Primošten ob hrvaški jadranski obali - simpatično dalmatinsko mestece in priljubljena turistična destinacija, ki leži med Šibenikom in Trogirjem. Ime izhaja iz glagola "primostiti"; otok na katerem je kraj nastal v 16. stoletju, v času turških vpadov, je bil z mostom ločen od kopnega. Naselje je bilo zavarovano z obzidjem in obrambnimi stolpi, ki pa so jih v 19. stoletju podrli.

Spoznajmo Primošten

Primošten je občina, istoimensko naselje in pristanišče južno od Šibenika na Hrvaškem. Nekoč je bil ribiška vasica na otočku, danes pa jo s kopnim povezuje nasip. Leži na manjšem polotoku med zalivoma Raduča in Primošten. Občino Primošten, ki se razprostira na površini 57,18 km², sestavljajo naslednja naselja: Kruševo, Primošten, Burnij, Široke, Vadalj in Vezac. V občini Primošten stalno živi približno 3.000 prebivalcev. Kraj je dobro zaščiten pred severnimi vetrovi in ima blago klimo.

V zalivih Vela, Mala Raduča, Primošten in Peleš so prostrane plaže. Ohranjeni so stare prikupne ribiške hiše in del mestnih vrat. Vasica je zgrajena in tudi ohranja dalmatinsko arhitekturo. Ob vasici na celini pa rastejo novi turistični objekti. V bližini je sedem otočkov, ki nudijo malo intime kopalcem, le do njih je potrebno priti. Na obeh straneh vasice je veliko plaž; od kamnitih do peščenih. Nad vasico kraljuje župnijska cerkev sv. Jurija, zaradi katere je še posebej lep pogled na staro jedro Primoštena. In v neposredni bližini je v prijetnem borovem gozdičku hotel Zora, ki bo v naslednjem tednu oz. dveh naš drugi dom ...

Ni nam hudega, naš drugi dom ponuja odlično hrano, celo pijačo pri večerji, ki je vključena v ceno, in prijazno osebje. Če temu dodamo še dobro voljo, ki smo jo prinesli sabo iz Slovenije, sploh ni razloga za sitnarjenje. Pa saj smo vendarle na dopustu! Malce nas skrbijo le dežne kaplje, ki smo jih bili deležni ob prihodu (ni jih bilo veliko, so pa bile) in dejstvo, da v kovčkih in omarah iščemo topla oblačila. Upamo, da nam bo v prihodnjih dneh (bolj) vroče, da bomo imeli tudi zagon za okušanje slanosti morja.

In kaj nas čaka danes?

Zjutraj smo se okrepčali ob obilnem zajtrku, imeli smo sv. mašo, čakajo nas (verjetno) zabavne „igre brez meja“, kosilo, večerja, spoznavanje okolice, sprehodi, druženje, zvečer pa presečenje, ki ga pripravljamo radijski sodelavci. Veliko bomo jedli, se smejali in nič delali. To je današnji urnik, ki je za dopust še kako primeren.

Se beremo spet jutri in lep morski pozdravček iz Primoštena.