Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Srce Slovenije (foto: ARO)
Srce Slovenije

Srce Slovenije

| 21.06.2010, 13:03

V rubriki „Zakladi naše dediščine“ smo v pogovoru z Andrejo Čop zaobjeli osrednji del Slovenije, neodkrit del privlačnega podeželja, ki leži le streljaj vzhodno od Ljubljane. Z besedo smo obiskali ”Srce Slovenije”.

Katera območja so povezana v „Srce Slovenije“?

V mislih imamo območje, ki sega od Kamnika, preko občin Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik do Radeč. Deželo v samem središču Slovenije, kjer najdemo bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, atraktivne neodkrite kotičke narave ob reki Savi in Kamniški Bistrici ter v Posavskem hribovju, okusne kulinarične posebnosti, tradicionalne prireditve in mnogo drugega, kar ljudi osrečuje, jih združuje in jim bogati življenje.

Srce Slovenije odkrival že Valvazor

Znameniti polihistor Valvazor se je prav tako v svojem času navduševal nad čarom posavskih gričev, na katerih si je uredil domovanje na gradovih in dvorcih. Po njegovi zaslugi je veliko zapisanega in ohranjenega.

Še bolj nazaj v zgodovino segajo arheološke najdbe na Vačah, ki so streljaj stran od geometrijskega središča Slovenije. Od rimskih časov naprej so pluli po Savi, zrasla so čarobna naselja ob reki, ki jim je premogovništvo dalo poseben pečat in so dolgo časa ostala skrita očem obiskovalcev. Zato je danes obisk teh krajev toliko bolj pristen in vznemirljiv.

Pestrost preživljanja prostega časa in odkrivanja dediščine

Ravninskega sveta je v osrednjem delu naše domovine malo, je pa toliko več priložnosti za aktivno preživljanje počitnic na podeželju, pohajanju po planinah in vrhovih, uživanju v cvetju v krajinskih parkih, arboretumu…Pohodništvo in kolesarjenje sta v srcu Slovenije zelo priljubljena, od lahkotnega sprehajanja po čudovitem arboretumu ali parkih, nezahtevnega pohajanja po dobro označenih pohodnih in konjeniških poteh, do plezanja po naravnih plezališčih nad reko Savo in kolesarskih vzponih na katerega od posavskih vrhov.

Nataša v pogovoru z Andrejo Čop
Nataša v pogovoru z Andrejo Čop © ARO

Društvo ali blagovna znamka?

V osnovi gre pri „Srcu Slovenije“ za blagovno znamko, ki je nastala iz potrebe po večji prepoznavnosti osrednjega dela Slovenije. Ljudem, ki bi radi odkrivali to območje je na voljo zemljevid z izrisanimi zgodovinskimi posebnostmi in etnološkimi znamenitostmi. Ljudje so se med seboj povezali in v sodelovanju vidijo številne prednosti in že žanjejo prve uspehe. Država za enkrat še ni pokazala večjega zanimanja, kar pobudnikom ne jemlje zagona. Povabili so jih tudi v tujino, lani na primer v Makedonijo, kjer so želeli podrobneje spoznati projekt „Srce Slovenije“, da bi primer dobre prakse lahko prenesli tudi na svoje področje. Zgled torej, ki vleče. Želimo, da bi srce Slovenije utripalo s polno močjo in s tem dajalo zagon tudi preostalim delom naše lepe domovine.

Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...