10. obletnica škofovskega posvečanja ljubljanskega nadškofa Antona Stresa

Cerkev na Slovenskem | 24.06.2010, 08:25

Nadškof Anton Stres praznuje na god svetega Janeza Krstnika in na dan pred največjim državnim praznikom 10. obletnico škofovskega posvečenja. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je ob tej priložnosti zapisal, da ima nadškof Stres še posebej pomembno vlogo ima „pri vsem, kar je povezano z slovensko osamosvojitvijo in postopno demokratizacijo slovenske družbe.“

Zapis pomožnega ljubljanskega škofa objavljamo v celoti

"Prisrčen pozdrav Vam, spoštovani in dragi nadškof metropolit dr. Anton Stres. Pozdravljam Vas z Vašimi besedami, ki ste jih kot profesor na fakulteti radi ponavljali. Lepo je, da ste! Lepo je, da prevzemate poslanstvo ljubljanskega nadškofa s pogumom, močno vero in z vašo vizionarsko modrostjo." S temi besedami sem v uvodnih besedah ob umestitvi dr. Antona Stresa za ljubljanskega nadškofa metropolita, 24. januarja 2010 kratko pozdravil našega novega nadškofa.

Za škofa ste bili je imenovani 13. maja 2000, v škofa ste bili posvečeni 24. junija 2000, za ljubljanskega nadškofa metropolita ste bili imenovani 28. novembra 2009, ljubljansko nadškofijo pa ste prevzeli 12. januarja 2010. Za škofovsko geslo ste si izbrali svetopisemski odlomek "Vse zaradi evangelija" (prim. 1 Kor 9,23)

Nadškof msgr. dr. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec. Prva štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački gori, štiri leta nižje gimnazije pa v Rogaški Slatini. Srednjo šolo je obiskoval na Interdijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u Zagrebu, kjer je leta 1962 maturiral. V letih 1962 in 1963 je v Ohridu v Makedoniji služil vojaški rok. Dne 22. avgusta 1960 je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov v Beogradu. Leta 1963 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval na Teološki fakulteti pariškega Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz teologije, magisterij iz filozofije pa na Filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972.

Dne 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, dne 30. novembra 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na že omenjenem Katoliškem inštitutu v Parizu z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.

Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri Katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. Dne 14. februarja 1977 je postal docent, 7. septembra 1985 izredni profesor, 26. maja 1990 pa redni profesor pri isti katedri. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Med leti 1985–1987 in 1997–1999 je bil prodekan Teološke fakultete.

Oktobra 1999 je prevzel službo dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in jo opravljal do 1. septembra leta 2000.

V misijonski družbi je bil v obdobju 1988–1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje pa slovenske province. Od leta 1985 je predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa. V škofa je bil v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika posvečen 24. junija 2000. Za škofovsko geslo si je izbral geslo: "Vse zaradi evangelija," ki povzema citat apostola Pavla: "Vse delam zaradi evangelija." (prim. 1 Kor 9,23)

Nadškof msgr. dr. Anton Stres je bil od leta 1995 do 1999 podpredsednik Evropske konference Komisij Pravičnost in mir, od leta 1997 je konzultor (svetovalec) Papeškega sveta Pravičnost in mir v Rimu (Vatikan), od leta 2004 do 2010 je bil predstavnik SŠK pri COMECE v Bruslju. Od leta 1997 vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo. Pri SŠK je odgovoren tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski, za pogajanja z mednarodnimi ustanovami v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Leta 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske škofovske konference.

Napisal je 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih.

Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem dne 7. aprila 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene celjske škofije. Za njenega škofa je bil umeščen 21. maja 2006 v Celju. Za nadškofa pomočnika Nadškofije Maribor je bil imenovan 31. januarja 2009. Od imenovanja za nadškofa pomočnika je opravljal tudi vlogo apostolskega administratorja Škofije Celje.

Sveti oče Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 dr. Antona Stresa imenoval za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa. Na 52. redni seji SŠK 11. januarja 2010 je bil izvoljen za njenega predsednika. Nadškofijo Ljubljana je uradno prevzel 12. januarja 2010, slovesnost ob umestitvi v ljubljanski stolnici pa je bila 24. januarja 2010.

Nadškof Stres je v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru znan predvsem kot profesor filozofije, dekan Teološke fakultete, predsednik Komisije Pravičnost in mir in večletni predstojnik lazaristov. Toda ob vsem tem mu kot njegova bistvena življenjska vizija in cilj ostaja to, da je duhovnik. To dokazuje tudi izbira njegovega škofovskega gesla: "Vse zaradi evangelija." V predgovoru v njegove duhovne vaje, ki so pri Marijini kongregaciji izšle pod naslovom "Sodelavci pri vašem veselju" nadškof dr. Franc Rode zapiše: "V pričujoči knjigi se prof. dr. Anton Stres izkaže tudi kot izvrsten duhovni voditelj in pronicljiv opazovalec najglobljih vzgibov človeške in zlasti duhovniške eksistence. S sebi lastno, filozofsko, a hkrati jasno in nedvoumno mislijo, nas popelje v svet temeljnih resnic duhovniškega poslanstva." Njegov duhovniški žar lahko začutimo tudi v duhovnih vajah, ki so leta 1979 izšle pod naslovom "Svoboda iz duha in resnice" ter v mnogih drugih besedilih in nastopih.

To duhovniško, in zadnja leta škofovsko poslanstvo, pa je na svojski način uresničeval tudi kot profesor filozofije. Dela, kot so npr. Človek in njegov Bog, Svoboda in pravičnost, Etika ali filozofija morale, Oseba in družba in druga, dokazujejo temeljito poznavanje filozofske tradicije, tudi vso izvirnost njegove misli. Pri vprašanjih s področja filozofije religije klasično metafiziko dopolnjuje s sodobnimi filozofskimi iskanji. Ob vsej sistematiki in filozofski natančnosti njegov slog pisanja pogosto prehaja v pravo poezijo.

Še posebej pomembno vlogo ima nadškof Stres pri vsem, kar je povezano z slovensko osamosvojitvijo in postopno demokratizacijo slovenske družbe. Naj omenim samo desetdnevno vojno za Slovenijo. Kot tajnik takratnega nadškofa Šuštarja sem mogel od blizu spremljati tudi delo Komisije Pravičnost in mir. Lahko bi rekel, da je dr. Stres v tistih dneh veliko več časa prebil v prostorih nadškofijskega ordinariata kot pa na Maistrovi ulici 2, kjer je sicer stanoval.

Nadškof Stres ostaja ves čas, ne glede na nove odgovorne službe, preprost, pristen in skromen človek, predvsem pa duhovnik, škof pastir, ki želi biti blizu najprej duhovnikom in vsem ljudem, še posebej tistim, ki so najbolj zapostavljeni, v socialni ali kakšni drugačni stiski, marginalnim skupinam, torej človeku, ki potrebuje besedo razumevanja, spodbude in pomoči pri odkrivanju lastnega dostojanstva bivanja.

Naj teh nekaj utrinkov zaključim z mislijo slavljenca, ki jo je leta 1979 zapisal v svoji Ontologiji: "Lepota je torej žarni venec bitij, kolikor ta bitja niso samo to, kar so; niso nujno in niso vklenjena v svojo takšnost, dejanskost in koristnost ali funkcionalnost. Transcedentalna lepota je tesno povezana z veseljem nad vsem, kar je, z veseljem nad tem, da sploh kaj je, z nepremagljivo radostjo, da sem, da smem biti. (…)" V predavanjih je to misel avtor nadaljeval in poudaril, kako prav je, da znamo drugemu reči: "LEPO JE, DA SI!"

Dragi gospod nadškof, lepo je, da si, lepo je, da si naš nadškof metropolit, da s takšno odgovornostjo in dialoško odprtostjo vodiš ljubljansko nadškofijo ter kot predsednik Slovenske škofovske konference služiš tudi Cerkvi na Slovenskem in opravljaš druge službe na ravni vesoljne Cerkve!