Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar

Nadškof Stres: Tudi na drugih področjih je vse polno grabežljivih volkov

Cerkev na Slovenskem | 24.06.2010, 08:07

Slovenski škofje so se na povabilo predsednika Avstrijske škofovske konference, dunajskega kardinala Christopha Schönborna, v božjepotnem središču Marijino Celje na Koroškem srečali z avstrijskimi škofi.

Delovni pogovori so se začeli že v torek po večernicah, ko so škofje spregovorili o pastoralnih izzivih in odnosu do manjšin, o vlogi Katoliške Cerkve v prizadevanju za sožitje, prijateljstvo in spravo med sosednjimi narodi, kot tudi o vprašanjih verouka in o odnosih med Cerkvijo in državo v obeh deželah ter o reševanju spolnih zlorab. Zasedanje se je sklenilo s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Anton Stres.

Na besede iz Matejevega evangelija – Ne sodite, da ne boste sojeni – se je je v nagovoru v Marijinem Celju na srečanju avstrijske in slovenske škofovske konference naslonil tudi ljubljanski nadškof Anton Stres. Ko Jezus svari pred lažnivimi preroki, ki prihajajo k ljudem s sebičnimi in zahrbtnimi nameni, je dejal Stres, je to za nas, ki nam je zaupana preroška služba, vredno naše pozornosti. Veliki del sodobne propagande, brez katere sodobna potrošniška družba in ekonomija ne moreta preživeti, po besedah nadškofa Antona Stresa, pade pod to Jezusovo obsodbo.

„Kar se je letos pozimi dogajajo v zvezi z nevarnostjo nove gripe, je lep primer tega. Nekdo se je iz želje po dobičku igral z našo skrbjo za zdravje in v to potegnil celo vlade naših držav,“ je zatrdil predsednik Slovenske škofovske konference. Poudaril je, da tudi v Cerkvi očitajo iskanje svojih interesov. „Marsikdo bi nam tudi ob teh Jezusovih besedah vrgel v obraz škandalozne primere, ko so bili mladi, ki so nam bili zaupani v vzgojo, postali plen pohote nekaterih duhovnikov. S tem je najbolj ogrožena preroška služba duhovnikov. Brez verodostojnosti našega pričevanja in oznanjevanja je le-to obsojeno na popoln neuspeh. Ker ne nastopamo v svojem imenu, ampak se predstavljamo kot glasniki Boga samega in z njegovo avtoriteto, je vsaka zloraba Božjega evangelija za človeške sebične in pohotne namene svetoskrunstvo.“

Ob koncu se je nadškof Stres v Marijinem Celju dotaknil še nedavnega evharističnega kongresa. Evharistija kot spomin na Jezusovo najvišje dejanje na križu nas usmerja k Jezusovemu Srcu, ki je najboljše drevo z najboljšimi sadovi, ki je kdaj koli raslo na tem svetu, in po Njem bomo vsi duhovniki upodabljali svoje srce za verodostojno pričevanje Cerkve v svetu, je Stres sklenil svoj nagovor.

Sicer pa je avstrijska škofovska konferenca ob sklepu spomladanskega zasedanja v romarskem središču Marijino Celje na avstrijskem Koroškem sprejela sveženj ukrepov v zvezi s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi. Z ukrepi, sprejetimi na srečanju, na katerem so sodelovali tudi slovenski škofje, naj bi preprečili zlorabe in pomagali žrtvam. Med ukrepi, ki naj bi v veljavo stopili 1. julija, je po besedah avstrijskega kardinala Christopha Schönborna vzpostavitev posebne komisije v vsaki škofiji, ki bi odgovornemu škofu svetovala, kakšne naj bodo posledice za duhovnika, obtoženega zlorab. Če bo obstajal dokaz za zlorabo in če žrtev temu ne bo ugovarjala, bo Cerkev o primeru obvestila pristojne oblasti. Omenjene komisije naj bi vodili neodvisni strokovnjaki.

Vzpostavili bodo tudi poseben avstrijski sklad za zaščito žrtev zlorab, iz katerega naj bi financirali hitro in strokovno pomoč žrtvam. Pokrili naj bi tako stroške terapije kot tudi izplačilo morebitnih odškodnin. Okrepili bodo tudi preventivo, da do zlorab sploh ne bi prihajalo.

Nagovor nadškofa Antona Stresa v celoti

Dragi sobratje!

Ko Jezus v današnjem evangeliju svari pred lažnivimi preroki, ki prihajajo k ljudem s sebičnimi in zahrbtnimi nameni, je to za nas, ki nam je zaupana preroška služba, vredno naše pozornosti. Veliki del sodobne propagande, brez katere sodobna potrošniška družba in ekonomija ne moreta preživeti, pade pod to Jezusovo obsodbo. Ko nam dopovedujejo, kaj vse moramo imeti in si kupiti, da bomo zdravi in srečni, jim ne gre za naše zdravje in srečo, ampak za dobiček. Toda tudi na drugih področjih je vse polno grabežljivih volkov, ki se delajo za prijatelje ljudi, v resnici pa so predvsem prijatelji samih sebe.

Tudi nam v Cerkvi očitajo iskanje svojih interesov. Marsikdo bi nam tudi ob teh Jezusovih besedah vrgel v obraz škandalozne primere, ko so bili mladi, ki so nam bili zaupani v vzgojo, postali plen pohote nekaterih duhovnikov. S tem je najbolj ogrožena naša preroška služba, njena verodostojnost. Brez verodostojnosti našega pričevanja in oznanjevanja je le-to obsojeno na popoln neuspeh. Pa ne samo to. Ker ne nastopamo v svojem imenu, ampak se predstavljamo kot glasniki Boga samega in z njegovo avtoriteto, je vsaka zloraba Božjega evangelija za človeške sebične in pohotne namene svetoskrunstvo, sakrilegij. Okoliščine so znane, dejstva so boleča, naše naloge pa tudi. Podobno kakor veliki duhovnik Hilkija in kralj Jošija iz berila smo zato tudi mi škofje prvi poklicani, da obnovimo zavezo z Gospodom, da se bomo tudi mi držali Gospodovih zapovedi in zakonov z vsem srcem in vso dušo.

Zgled preroka, ki ni samo prišel v ovčjem oblačilu, ampak je tudi bil Jagnje Božje, je Jezus Kristus. Ovčje oblačilo, ki ga nosijo lažnivi preroki, je krinka blagosti, nenasilja in nesebičnosti, ki zakriva resničnost, ta pa je volčja narava kot prispodoba nasilja, ropanja in predvsem iskanja lastnih koristi in sebičnosti. Ko pa Janez Krstnik predstavi Jezusa kot Jagnje Božje, ki odvzema grehe sveta, poudarja s to podobo ne samo Jezusov zunanji videz, ampak predvsem Jezusovo notranjo držo predanosti, požrtvovalnosti, izničenja samega sebe v služenju ljudem, njegovo darovanje za druge. Isto podobo Jagnjeta nato srečamo v Knjigi Razodetja kot ime za Jezusa v njegovi vlogi sodnika sveta, ki ima oblast nad zgodovino človeštva in vsakim njegovim članom, ki je Alfa in Omega, prvi in poslednji, ki odpira pečate knjige zgodovine in ki mu gre najvišje češčenje in priznanje. Nemočno, nenasilno in molčeče velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano, postane najmočnejša in najbolj glasna Beseda, beseda čez vse človeštvo.

Naša današnja obnova zaveze, o kateri smo slišali v berilu, potemtakem ne more potekati samo na temelju branja in poslušanja svetopisemskih zapovedi in prepovedi, ampak s ponotranjenjem Jezusove notranje žrtvovanjske, darovanjske drže, v katero nas še prav posebej usmerja vsako obhajanje svete evharistije. Ne gre za to, da samo prinašamo dobre sadove, ampak predvsem zato, da postanemo dobra drevesa. Šele tedaj se lahko izognemo vsaki dvoličnosti, dvojni igri in dvojnim merilom. Med našim najbolj osebnim življenjem in čutenjem in našim javnim nastopanjem in govorjenjem ne sme in ne more biti nobenega protislovja. Bolj kakor besede nas izražajo naša dejanja. S prispodobo o drevesu in njegovih sadovih nas Jezus spodbuja k previdnosti. Iskrenost se izraža bolj v dejanjih kakor v besedah. Govoriti največkrat ni težko, a z besedami lahko tudi varamo, varamo ne samo druge, temveč tudi sebe. Ne samo, da kakšen spreten lažnik tako laže, da celo sam sebi verjame. Dejansko se tudi čisto iskreno znamo včasih identificirati s svojimi lepimi besedami in verjamemo, da smo takšni, kakor govorimo. Toda človek ni samo razum in misel, še globlje so volja in odločitev, želja in dejanje. Bolj kakor besede nas izražajo naša dejanja. Resnica o nas so naša dejanja, ne naše besede. To velja tudi za Cerkev. Jezus je sebe označil za Resnico, ker vse, o čemer govori, sam tudi dela, njegovih besed in njegovih dejanj ni nihče nikoli mogel postaviti v nasprotje, najmanj pa takrat, ko se je dal pribiti na križ.

Dragi sobratje, leto duhovništva smo sklenili na praznik Jezusovega Srca. V Sloveniji smo istočasno obhajali tudi evharistični kongres, ki smo ga sklenili v nedeljo po prazniku Jezusovega Srca. Evharistija kot spomin na Jezusovo najvišje dejanje na križu nas usmerja k Jezusovemu Srcu, ki je najboljše drevo z najboljšimi sadovi, ki je kdaj koli raslo na tem svetu, in po Njem bomo vsi duhovniki upodabljali svoje srce za verodostojno pričevanje Cerkve v svetu. Danes pa smo zbrani v tem starodavnem romarskem svetišču Device Marije. Ona brez madeža spočeta je prav tako čisto dobro drevo, ki nam je dalo najboljši sad, Božjega Sina Jezusa Kristusa, in ki naj prosi za nas pri Bogu, da bi tudi mi kot dobra drevesa rojevali dobre sadove odrešenja za Božje ljudstvo, ki nam je zaupano.

Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu
Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana) Luščena prosena kaša (photo: Naša super hrana)

Kako pravilno skuhati proseno kašo?

»Najbolj važno je znati pravilno skuhati samo kašo, recepti za jedi iz nje se potem kar sami zvrstijo,« je v Svetovalnici spomnila naša gostja Mirjam Kopše. In dodala: »Tudi sama dolgo nisem ...