Slovenija samostojna že 19 let
Slovenija | 25.06.2010, 01:04
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela temeljno ustavno listino in deklaracijo o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ob tej pomembni odločitvi, ki se je danes spominjamo s praznikom dneva državnosti, so tudi slovenski škofje v posebni izjavi opozorili na pomen te odločitve.
Slovenska škofovska konferenca je v izjavi ob razglasitvi samostojne, neodvisne in suverene države, ki so jo podpisali ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof mgsr. Metod Pirih, med drugim pozdravila „razglasitev Republike Slovenije za samostojno, neodvisno in suvereno državo. S tem so izpolnjena tisočletna pričakovanja slovenskega naroda. Katoliška Cerkev v Sloveniji se pridružuje splošnemu veselju. Z nami ga delijo tudi Slovenci po svetu. Veselje Cerkve je toliko večje, ker je s svojim verskim in moralnim, prosvetnim in kulturnim delovanjem podpirala ta prizadevanja slovenskega naroda. Voljo po življenju v svobodi in dostojanstvu so državljani Republike Slovenije prepričljivo izrazili na plebiscitu decembra 1990. S tem so uresničili pravico do samoodločbe, ki jo narodom priznavajo božje in človeške postave. Zato je razglasitev samostojnosti Republike Slovenije tudi moralno upravičena,“ so zapisali škofje v posebni izjavi v kateri so tudi poudarili, da dejanje osamosvojitve ni uperjeno proti nikomur.
„Naš narod se ne osamosvaja zato, da bi prekinil sožitje in sodelovanje z drugimi narodi, temveč zato, da bi bilo to sožitje enakopravno in pravično, s tem pa tudi trajno. Z drugimi narodi, predvsem s tistimi, s katerimi nas vežejo tesnejše zgodovinske vezi, želimo živeti in sodelovati v miru, medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Ko naš narod stopa na samostojno pot, ostaja katoliška Cerkev na slovenskem z njim povezana in solidarna. Tudi v prihodnje želi v svobodi izvrševati svoje versko in moralno poslanstvo ter s tem prispevati k moralnemu in duhovnemu življenju državljanov Republike Slovenije. Moralna trdnost in duhovnost sta nepogrešljivo jamstvo za trajno, uspešno, srečno in blagoslovljeno prihodnost,“ so leta 1991 poudarili slovenski škofje in povabili „vse verujoče, naj v teh slovesnih trenutkih svojemu veselju pridružijo tudi goreče molitve za domovino v veri in zaupanju, da je Bog z nami na naši poti. Pred nami so leta odgovornega in požrtvovalnega dela.“
Peterle: Kdor ne pozna svoje preteklosti, nima veliko zgledov za dobro prihodnost
Predsednik vlade v času osamosvajanja, Lojze Peterle je za Radio Ognjišče ob dnevu državnosti izrazil hvaležnost vsem tistim, ki so takrat vedeli, kaj je treba narediti, ki so glasovali prav, ki so stavili na nove politične sile in s tem omogočili izvedbo projekta osamosvojitve. „Na moji strani je najprej velika hvaležnost za korajžo, podporo, glasove, vztrajanje in solidarnost,“ je povedal Peterle, ki ga žalosti, da je tem ključnim trenutkom v šolah namenjenega tako malo prostora. „Zelo obžalujem, da je tako malo prostora in tako malo pozornosti temu, kar je naš ključen narodnopolitični dosežek, ker večjega cilja nismo imeli, kot da postavimo samostojno, svobodno, demokratično državo. Stoletja so naši predniki sanjali o tem, pred 20 leti smo to naredili in da sedaj mladina ne bi v tem videla vrednote – v lastni svobodi, v lastni državi - potem se mi zdi, da je zelo težko resno razmišljati o prihodnosti. Mi moramo vedeti kaj je naša vrednota,“ je bil jasen Lojze Peterle, ki dodaja, da „kdor ne pozna svoje preteklosti, kdor se je ne zaveda, kdor je ne vrednoti, kdor se iz nje ne uči, nima veliko zgledov za dobro prihodnost.“
Leto 1991
25. junij Slovenska skupščina sprejme temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
26. junij Slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Hrvaška prizna Slovenijo.
27. junij Začne se agresija zvezne jugoslovanske armade na Slovenijo. Predsedstvo Republike Slovenije sprejme odločitev, da bo Slovenija branila svojo samostojnost in suverenost z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo.
7. julij Ob posredovanju Evropske skupnosti je sprejeta Brionska deklaracija, ki je med drugim predvidevala, da Slovenija in Hrvaška za tri mesece zamrzneta svoje osamosvojitvene projekte.
24. julij Izdan je upravni odlok o odpustu vseh slovenskih vojakov iz jugoslovanske armade.
30. julij Litva prizna Slovenijo.
13. avgust Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel v imenu slovenskega vodstva vsem državam, članicam KSVE in Evropske skupnosti pošlje "memorandum" s predlogi za nadaljnje reševanje krize v Sloveniji.
7. oktober Izteče se moratorij, sprejet z Brionsko deklaracijo in Slovenija začne izvajati osamosvojitveno zakonodajo. Slovenski parlament sklene, da bo novi slovenski denar tolar. Slovenija prevzame nadzor nad svojimi mejami.
25. oktober Zadnji vojak jugoslovanske armade zapusti slovensko ozemlje.
16. december Zunanji ministri Evropske skupnosti sprejmejo stališče, da bo Evropska skupnost priznala neodvisnost vseh jugoslovanskih republik, ki bodo to želele in izpolnjevale določene pogoje.
19. december Islandija prizna Slovenijo, istega dne to storita tudi Nemčija in Švedska, vendar z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati 15. januarja.
23. december Skupščina Republike Slovenije sprejme novo ustavo, ki je tudi prva ustava samostojne Slovenije.
