Pevci iz Globokega

| 09.05.2010, 16:54

Triglasno fantovsko petje, basovsko povezovanje verzov in stopničasto petje so prepoznavne značilnosti pevcev iz Globokega. Zvočno podobo kraja, ki leži med Brežicami in Bizeljskim, smo predstavili v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.

K pevcem v Globoko sem se 17. februarja odpravila skupaj z našim tonskim mojstrom, Matejem Kržišnikom. Snemanja v tamkajšnji osnovni šoli so se udeležili Franc Kene, Ivan Kene, Stane Slak, Slavko Cizl, Franc Zidarič, Miljan Zidanič, Franc Vrstovšek in Ivan Verstovšek.

Globoko je vas na Bizeljskem gričevju v občini Brežice. Je sedež Krajevne skupnosti Globoko, ki jo naseljuje približno 1200 prebivalcev in pod katero spada pet vasi; Mali vrh, Globoko, Piršen breg, Bojsno in Brezje. Skozi vas teče potok Gabernica. Ob cesti nad Pišecami, na južnih obronkih Bizeljskega gričevja, je rudnik, kjer kopljejo kremenčev pesek in glino, kopanje lignita pa so leta 1964 opustili. Njihova fara je Pišece, zavetnik pa sveti Mihael. V Globokem nimajo cerkve, so pa po okoliških gričih posejane lepe podružnične cerkvice; sv. Barbara, sv. Urh, sv. Jakob, pa sv. Jernej, ki leži na meji med Sromljami in Pišecami.

Ker Globoko leži v nižini, globini, naj bi po tem dobil ime. En del Globokega se po domače imenuje lanišče, ker so tu nekdaj gojili lan in izdelovali platno. En del vasi pa se naslanja na obsežen nižinski hrastov gozd, ki mu pravijo dubrava, dobrava. Ime je dobil po ruski besedi dub, kar pomeni hrast. V enem delu Globokega so zajezili dolino in naredili večji ribnik. To naj bi naredili v času, ko so tu gospodarili fevdalci in bili lastniki tega območja brežiški grofje Atemsi. Po prvi svetovni vojni so nasip presekali, tako da je voda iz ribnika odtekla. Dno ribnika so razdelili na enajst parcel, parcele pa razdelili med tiste, ki so imeli malo zemlje. Ribnika ni več, ostalo pa je ime – ribjek.

Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom, sadjarstvom in z vinogradništvom. Na delo hodijo v Brežice, Krško in bližnje kraje. Mladi so se nekaj časa odseljevali, v zadnjem času pa se vračajo. V kraju imajo šolo, vrtec, kulturni dom in kar nekaj društev; od kulturnega, lovskega, gasilskega, turističnega in športnih društev. Eno bolj znanih je športno društvo Katana, ki se ukvarja z borilnimi športi in dosega dobre rezultate na državnem in mednarodnem nivoju.

V bližini kraja so znane Terme Čatež, repnice (jame skopane v kremenčev pesek, v katerih so kmetje shranjevali poljščine in ostale pridelke in ker je bilo največ repe, so jame dobile ime repnice) in Bizeljsko s svojimi vinogradniškimi potmi. Vinorodni griči, predvsem Piršen breg, Brezje, Mali vrh in del Bojsnega, rodijo dobro kapljico. Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, ki sodi v Posavsko vinsko območje, je znan po Bizeljčanu in sortnih vinih. Vinorodno področje pa je vzrok, da so se tu ohranile številne napitnice in pesmi o vinu, ki so se prepevale ob različnih priložnostih, največkrat v veseli družbi, ko se je z različnimi družabnimi igrami in s prepevanjem želelo doseči, da bi noč kar hitro minila. Da Slovenci ne poznamo samo tiste, »Kol'ko kapljic, tol'ko let«, dokazuje zgoščenka pevcev iz Globokega Primi, bratec, kupico, ki so jo izdali lani. Ta ponuja devet napitnic, med njimi nekaj venčkov in dva tematska sklopa drugih ljudskih pesmi. Na njej so zvočno dokumentirane pesmi o vinu in vinski trti ter pesmi, ki so se ohranile v njihovih krajih in jih drugod po Sloveniji niso peli.

Začetki organiziranega druženja pevcev iz Globokega so bili v Lovskem moškem zboru, ki prihodnje leto praznuje 40 let neprekinjenega delovanja. Pred tem pa so bili v Globokem tudi drugi zbori. Vsi pevci so bili, in so še, člani Lovskega pevskega zbora Globoko, kjer se je poleg zborovskih pesmi, zlasti po vajah, vedno oglasila tudi ljudska pesem. Pred 14 leti so ustanovili skupino pevcev ljudskih pesmi in povabili pevce iz Lovskega moškega zbora, ki so znali in imeli veselje peti na ljudski način, tako, kot so nekdaj peli fantje v svojih mladih letih.

Triglasno fantovsko petje, ko en pevec poje »naprej«, vodi in začenja, drugi gre »čez ali cvika«, ostali pa basirajo, odprto petje, petje na ves glas, basovsko povezovanje verzov in t.i. stopničasto petje, pri katerem se intonacija znotraj ene pesmi iz kitice v kitico spreminja, kar srečamo na Posavskem območju, so značilnosti pevcev iz Globokega.

Sicer pa je Brežiško območje bogato z ljudsko pesmijo, saj tu deluje kar nekaj skupin; Fantje Artiški, pevci s Sromelj, pevci iz Pišec, Kapelski pubje in pevci z Bizeljskega.

Pevci iz Globokega se redno udeležujejo območnih srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudski viž, ki jih pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Večkrat si bili izbrani na regijska, pa tudi na državno srečanje v Kapeli pri Gornji Radgoni. Sodelovali so na prireditvi Zajuckaj in zapoj, ki jo prireja Glasbeno narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, nastopili pri zdomskem društvu v Berlinu, srečanja pevcev in godcev pa pripravljajo tudi v domačem kraju.