Papež konec tedna po poteh Pavla in Barnabe
Marta Jerebič
Ciper, ki ga bo papež Benedikt XVI. obiskal konec tedna, je bilo prvo ozemlje misijonskega potovanja apostola narodov sv. Pavla. Kot navajajo Apostolska dela sta Pavel in Barnaba pristala v Salamini, kjer sta po judovskih shodnicah začela oznanjevati Božjo besedo.
Spomin na Barnabo je na Cipru zelo živ. Po rodu je bil Ciprčan, Jud iz rodu Levijev, živel pa je v Jeruzalemu. V svojo rodno deželo se je vrnil prav s Pavlom okrog leta 45. Blizu današnjega kraja Famagusta, nekaj kilometrov stran od ostankov Salamine, ki naj bi bila po izročilu Barnabov rojstni kraj, se nahaja cerkev, ki je posvečena njemu, v njej pa je tudi njegov grob. Gre za dragocene kraje in apostolske spomine, ki pa se z veliko težavo ohranjajo na tem severnem turško-ciprskem delu otoka, kjer bogata zgodovinsko kulturna krščanska dediščina trpi zaradi malomarnosti, žalitev in celo uničevanja. Samostani in cerkve so prepuščene propadanju ali pa so jih spremenili v hleve in mošeje. Tu turška okupacija leta 1974 ni povzročila samo mrtve, uničenje in prisilno izselitev ljudi, ampak tudi veliko kulturno tragedijo, ropanje in krajo ikon, ki še vedno poskuša zadušiti zgodovinski in krščanski spomin tega severnega dela Cipra, ki ga Benedikt XVI. ne bo obiskal.
Papež, apostol sodobnega časa po poteh Pavla, se bo ustavil v Pafosu, kamor sta Pavel in Barnaba prispela potem, ko sta prehodila celoten otok. Po izročilu so apostola zaradi njegovega oznanjevanja zvezali in prebičali pri stebru blizu cerkve Agia Kiriaki Chrysopolitissa. Leta 1987 jo je Grško pravoslavna Cerkev predala v uporabo katoličanom, zato je danes to katoliška župnija, ki jo upravlja jeruzalemski patriarh. Bogoslužne obrede v tej bizantinski cerkvi pa lahko opravljajo tudi anglikanci, zato je to kraj posebnega ekumenskega poslanstva. Prav ekumensko bogoslužje 4. junija bo na tem arheološkem mestu pred cerkvijo predstavljalo prvi postanek na potovanju Benedikta XVI. po Cipru.
