Grški sindikati pozivajo k nadaljevanju protestov
Svet | 06.05.2010, 15:18
Dan po krvavih protestih na ulicah Aten, Soluna in drugih večjih grških mest, tamkajšnji sindikati ponovno pozivajo k nadaljevanju protestov pred grškim parlamentom. Poslanci bodo namreč danes glasovali o vladnih protikriznih ukrepih. Jezni delavci tem nasprotujejo, ker naj bi Grčija tako postala še bolj zadolžena.
Sredina splošna stavka javnega in zasebnega sektorja je popolnoma ohromila Grčijo, zaprte so bile tudi vse transportne poti. Demonstranti so v policiste metali kamenje in steklenice vode, možje v modrem pa so odgovorili s solzivcem in gumijavkami. V središču Aten so jezni mladostniki v podružnico banke Marfin zalučali več molotovk. Izbruhnil je ogenj, ki je terjal življenja treh ljudi, približno 20 pa so jih iz poslopja evakuirali. Premier George Papandreu je "surovo morilsko dejanje" obsodil. Tamkajšnja policija je sporočila, da je bilo včeraj ranjenih 41 policistov in 15 civilistov, 70 ljudi pa so prijeli.
Danes so se Atene zbudile z občutkom tesnobe in negotovosti, nihče ne ve, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh, tednih in mesecih, vsem pa je je popolnoma jasno, da se Grčija nepovratno spreminja. Sindikalna centralna zasebnega sektorja (GSEE) je ljudi znova pozvala, naj se pred parlamentom v Atenah zberejo ob 18. uri, ko bodo grški poslanci glasovali o nepriljubljenih varčevalnih ukrepih. Komunistična sindikalna fronta (Pame) je prav tako pozvala k protestom ob 18. uri, vendar v drugem delu grške prestolnice.
Grška vlada ne popušča
Kljub protestom ni pričakovati, da bi lahko prišlo do sprememb pri varčevalnih ukrepih. Vlada premiera Georgea Papandreuja namreč ne namerava popustiti, saj ji drugega ji tudi ne preostane. Kot je znano, mora Grčija v treh letih privarčevati 30 milijard evrov in do leta 2014 znižati proračunski primanjkljaj s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Vse to v zameno za 110 milijard evrov posojil Mednarodnega denarnega sklada držav v območju evra. Mednje spada tudi Slovenija, zato bo tudi sama prispevala delež, skupno do 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov.