Jazz, resna klasična glasba in citre

Oddaje | 08.04.2010, 18:00

V Dijaški oddaji na Radiu Ognjišče smo imeli 8. aprila v gosteh zelo uspešni citrarki. Janjo Brlec iz Sedraža pri Laškem ter Tinko Budič iz Sela pri Dobovi, blizu Brežic. Sta študentki pri Georgu Glaslu na Visoki šoli za glasbo in teater v Münchnu.

Sredi letošnjega marca sta na četrtem citrarskem mednarodnem tekmovanju, imenovanem po pokojnemu izdelovalcu citer Ernstu Volkmannu, v bavarski prestolnici dosegli odlični mesti. V kategoriji starejših od 18 let je bilo prijavljenih 15 tekmovalcev, med njimi štiri Slovenke: Tinka Budič, Doroteja Dolšak, Neli Zidar Kos in Janja Brlec. Med tekmovalkami mlajšimi od 18 let pa je med 11 prijavljenimi nastopilo kar pet Slovenk: Monika Rožej, Tanja Lončar, Karmen Zidar Kos, Urša Matjašec ter Špela Schmid. Naši gostji sta dosegli odlični prvo in tretje mesto. V posnetku pogovora poslušajte, kako sta sprejeli doseženo. Med pogovorom pa sta v oddaji zaigrali tudi več skladb iz tekmovalnega programa. Med drugimi avtorjev Haralda Oberleechnerja, Wilfrieda Hillerja, Silviusa Leopolda Weissa in drugih. Presenečeni boste, kaj vse se lahko zaigra na citre.

V javnost še vedno najbolj preseneča glasbena širina citer. Gre za instrument, ki se v zadnjih letih zelo razvija.

O citrah govorimo takrat, kadar imamo opravka s strunskimi glasbili

Na spletnih straneh Citrarskega društva Slovenije preberemo, da pod imenom citre muzikologi označujejo veliko skupino glasbil. O citrah govorimo takrat, kadar imamo opravka s strunskimi glasbili, pri katerih so strune napete vzporedno prav preko resonančne škatle. To je bistvena značilnost, ki citre razlikuje od kitar in podobnih glasbil, kjer so strune preko vratu speljane stran od resonančnega trupa, ali pa harfe, kjer so strune napete na resonančni trup pod določenim kotom.

Obstaja veliko preprostih oblik citer, ki jih poznajo različni narodi po vsem svetu: od preprostih talnih citer, kjer služi kot resonančna posoda majhna luknja v zemlji, prekrita z lubjem, ali citer, kjer so strune napete preko polovice kokosovega oreha ali školjke do zelo razširjenih japonskih citer KOTO ali kitajskih citer z imenom KIN.

Tudi Slovenci imamo svoje avtentične bordunske citre

Različne preproste oblike citer so doma tudi pri evropskih narodih: finske UKULELE, norveške LANGLEIK, švedske HUMMEL, različne vrste madžarskih bordunskih citer, nemški SCHEITHOLT in podobno. Tudi Slovenci imamo svoje avtentične bordunske citre, za katere so naši predniki poznali celo več izrazov: ŠVRKOVNCE, PLEČE, ŠPILE, DRSKALCE itd. Žal teh citer, ki so si jih svoj čas godci izdelali kar sami, v Sloveniji skoraj nihče več ne igra. Zvenijo nam nekam tuje. Naša ušesa so navajena bogate harmonije, ki jih lahko izvabljamo iz novejših koncertnih citer.

Izraz citre je bil konec 17. stoletja pri nas že precej razširjen

Sam izraz CITRE je tujka. Izhaja iz grške besede "KíTHARA", ki označuje tudi neko strunsko glasbilo podobno citram in ne kitari. V različnih izpeljankah ga uporabljajo skoraj vsi evropski jeziki. Pojavil se je s prevodi sv. pisma, kjer so predvsem v knjigi psalmov velikokrat omenjene prav citre. Naši prevajalci so v 16. stoletju grško "kítharo" še prevajali s "psalterium", prvič pa so citre v slovenskem knjižnem jeziku uporabljene leta 1691 v eni izmed pridig Janeza Svetokriškega, kjer pridigar priporoča zakonskim možem, naj se ne prepirajo z možmi, temveč "… imaš vzeti citre inu lepu njemu citrat, tu je krotke inu sladke besede dat". Izraz citre je bil konec 17. stoletja pri nas že precej razširjen, sicer ga Svetokriški ne bi uporabil, saj je bil v svojih pridigah zelo življenjski.

Citre so bile pri nas priljubljene tako v mestih kot na podeželju

Slovenci so se s koncertnimi citrami najbrž srečali sočasno z ostalimi narodi avstrijske monarhije, sredi 19. stoletja. Nov instrument je hitro izpodrinil stare bordunske citre. Ker so jih kupovali od nemških trgovcev, so jim rekli nemške citre, tudi učili so se lahko le iz nemške literature. Leta 1895 pa je izšel prvi slovenski učbenik za citre Poduk v igranju na citrah izpod peresa Frana Koruna Koželjskega (1868-1935). Iz različnih virov izvemo, da so bile citre pri nas priljubljene tako v mestih kot na podeželju. Med obema vojnama so ponekod delovali citrarski klubi, nemški in slovenski (pisni viri potrjuje obstoj takšnih klubov v Celju, Ljubljani, Trbovljah, verjetno pa so bili citrarji organizirani tudi drugje).

K utišanju citer je pripomogla tudi socialistična revolucija

Sčasoma je navdušenje za citre pri nas splahnelo, k utišanju citer pa je verjetno pripomogla tudi druga svetovna vojna in socialistična revolucija, ki je pač pometla z vsem, kar ni bilo dovolj "socialistično". Po vojni so se citre morale umakniti iz glasbenih šol v zasebnost, poučevali so jih le redki zasebni učitelji. Popularnost je začela spet naraščati s prihodom citrarja Mihe Dovžana in njegovega narodnozabavnega ansambla. Prelomnica v slovenskem citrarstvu pa je leto 1986, ko so se v Grižah pri Žalcu spomnili na citre in pripravili prvo srečanje slovenskih citrarjev "Zlate citre".

Citre danes doživljajo renesanso

S pomočjo mnogih posameznikov se je citrarstvo v Sloveniji v zadnjih 15-tih letih precej razvilo. Od leta 1994 so vsako parno leto državna tekmovanja. Nivo tekmovalcev pa je vsakič višji. Imamo nekaj mladih, ki študirajo citre v tujini, in tudi že učiteljico citer z izpitom na glasbenem konservatoriju. Kmalu se ji bo pridružila tudi naša gostja v Dijaški oddaji, Tinka Budič. Trenutno je v Sloveniji 16 glasbenih šol, kjer poučujejo citre, v sklopu Zavoda za šolstvo deluje Študijska skupina učiteljev citer. V Velenju je vsako leto festival "Prešmentane citre", kjer se poleg tradicionalnih srečanj vrstijo tudi resnejši koncerti naših in tujih priznanih citrarjev. V Sloveniji imamo tudi izdelovalce citer; doma in v tujini uspešno nastopa Slovenski citrarski kvartet ter številni drugi slovenski citrarji. Od leta 1999 je dejavno Citrarsko društvo Slovenije, ki ima več kot 230 članov ... Vse to so dejstva, ki kažejo na citrarsko renesanso, ki ne bo kar tako usahnila. Več pa si lahko preberete tudi na spletnih straneh Citrarskega društva.