Otroci iz Račne pri Grosuplju
Bog je ustvaril nebo in zemljo
Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo prepletali s pripovednimi pesmimi. To so pesmi, ki imajo en sam dramatično poudarjen dogodek. Med pevci veljajo to za tiste »ta dolge pesmi z veliko kitic«. Delimo jih na junaške, zgodovinske, bajeslovne, pravljične, legendarne, socialne, ljubezenske in živalske.
Izraz pripovedna pesem je uporabil že naš veliki zbiralec ljudskega blaga, jezikoslovec in etnolog, Karel Štrekelj, ki je živel na prelomu 19. v 20. stoletje. V štirih knjigah Slovenske narodne pesmi je objavil 8686 pesmi in s svojo zbirko takrat segel v sam vrh izdajanja ljudskih pesmi v svojem času, saj se je le malo katera narodna in etnična skupina konec 19. stoletja lahko ponašala s tako strokovno dovršeno zbirko ljudskih pesmi, kot je bila njegova. S tem je Štrekelj postavil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju strokovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so aktualni še danes. Od 70-ih let dalje pa na Glasbeno narodopisnem Inštitutu poteka izdaja knjig in zgoščenk Slovenske ljudske pesmi. V prvih petih, ki so jih izdali in v šesti, ki je v nastajanju, imajo prostor prav pripovedne pesmi.
In na eni od teh je dokumentiran tudi napev z motivom desetnice iz Kokošenj na Gorenjskem. V baladi, ki je slovenska posebnost, je ohranjen spomni na pogansko šego, ko je bilo treba bogovom darovati vsak deseti del poljščine, živine ali pa desetega otroka. Krščanstvo je ohranilo desetino v pridelkih, žrtvovanja otrok pa je nadomestilo z izgnanstvom ali z oddajo desetega otroka Cerkvi. Po ljudskem izročilu je vsak deseti otrok posebnost, strah in misterij, ki lahko škoduje družini. Desetniki so bili po ljudskem verovanju obdarjeni z nadnaravnimi darovi, desetnice – ženske pa so bile izpostavljene preganjanju.
V skupino pripovednih pesmi se uvrščajo tudi legendarne. Njihova vsebina se naslanja na svetopisemske motive, svetniške zgodbe in pridigarske zglede. Po zgradbi besedila, melodije in načina petja pa se ne ločijo od drugih slovenskih pesmi. Legendarno pesem o prvem grehu in izgonu iz raja so zapeli pevci Folklornega društva Rožmarin iz Dolene pri Ptujski Gori. O lepem dekletu, sveti Barbari, ki noče biti nevesta, niti na Španskem kraljica, ker ima že izbranega ženina, milega Jezusa, pa pevci s Prevorja na Kozjanskem.
V oddaji smo slišali še pripovedno pesem s socialnim motivom, o spokorjenem grešniku, ki je umoril mater in očeta, iz Bučečovcev v Prlekiji. Pa enega najbolj razširjenih primerov tragične balade na Slovenskem - o dekletu, ki so jo starši proti njeni volji dali v samostan. Pesem o mladi nuni sta zapeli mama in hči, Romana in Ana Črnko z Gradišča na Kozjaku. Uboj na vasovanju pa je motiv pripovedne pesmi, ki sta jo zapeli Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju. Balada Stoji, stoji Ljubljanca je bila nekoč znana po celotnem nemškem ozemlju, k nam pa naj bi prišla v 17. ali 18. stoletju in se našim pevcem zelo priljubila. V svojem repertoarju jo imajo tudi pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice. Tožba otroka o grdem ravnanju hude mačehe in iskanje pomoči pri materi pa je vsebina napeva, ki so ga zapeli otroci iz Račne na Dolenjskem. Pesem uvrščamo med družinske pripovedne pesmi, ki govorijo o družinskih usodah znotraj različnih socialnih in zgodovinskih okvirov posameznega časovnega obdobja. V ta vsebinski sklop pripovednih pesmi sodi tudi balada o nevesti detomorilki. Pripovedni napev, srhljive vsebine, s preprosto melodiko in poudarjenim lahkotnim refrenom, so zapeli pevci iz Reke nad Laškim.
Poleg junaških, zgodovinskih, pravljičnih, socialnih in drugih tem sodijo med pripovedne pesmi tudi tiste, v katerih nastopajo živali, ki imajo človeške lastnosti. Ena takšnih je tudi pesem o zaljubljenem kosu, ki se izmuzne lovcema, ki bi ga rada ustrelila. Zapeli so jo Hrušiški fanti iz okolice Ilirske Bistrice.
