Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar
Velika noč in kulinarika (foto: ARO)
Velika noč in kulinarika

Slovenci smo v mnogo čem edinstveni

Cerkev na Slovenskem | 05.04.2010, 16:11

To zavedanje se najmočneje izraža v pestrem, pokrajinsko zaznamovanem narodnem izročilu. Med aktivnejšimi slovenskimi etnologi, katerih naloga je proučevati, zapisovati in s tem ohranjati dediščino, je tudi Damjan J. Ovsec. Dognanja pridno beleži tudi v knjižnih delih in zanamcem s tem daje trajno možnost odkrivanja in čudenja nad bogastvom dediščine slovenskega naroda.

Etnologa Damjana Ovsca najbolj poznamo po proučevanju meščanstva, posebej ljubljanskega, po raziskovanju praznovanja in praznikov, šeg, navad, mitov in simbolov. Po tridesetih letih ukvarjanja s prazniki in pisanja o njih je pred kratkim izšla njegova nova knjiga, v kateri opisuje tudi praznovanje velike noči na Slovenskem. Za naš radio je v pogovoru z Matjažem Merljakom posebej izpostavil neverjetno razgibanost slovenskega narodnega izročila. Dejal je: "Zemljepisno smo majhen narod, toda po naravi zelo dinamičen z izjemno biološko pestrostjo. Smo edina država v Evropi, ki je alpska in obenem meji na Dinaride, je hkrati tudi panonska z ravnicami in tako naprej. Pokrajinska razgibanost se odraža v kulturi."

Smo zelo arhaična država, ne samo zaradi dvojine, pač pa tudi zaradi besed

Etnolog Damjan Ovsec je opozoril tudi na jezikovno pestrost. Pomembno je vedeti, da imamo, v primerjavi z drugimi narodi, na tako majhnem ozemlju toliko različnih nazivov za butare, pirhe in drugo. Vključno z zamejskimi Slovenci imamo med 46 in 48 narečij, kar je v slovanskem svetu najbogateje. V tem oziru smo zelo arhaična država, ne samo zaradi dvojine, pač pa tudi zaradi besed, ki so v določenih narečnih skupinah še vedno v uporabi in na katere so drugi slovanski narodi že pozabili. To se kaže in prihaja do izraza ravno v velikonočnem času, preko dobrin, elementov in pojmov, ki so s tem časom povezani. Govorimo o velikem bogastvu, čemur bi pritrdil tudi vsakdo iz tujine,ki se s tem področjem ukvarja, je poudaril etnolog Damjan Ovsec.

Odnos Slovencev do praznovanja velike noči je bil vedno zelo pozitiven

Podobno kot pokrajinsko smo tudi na jezikoslovnem področju prava evropska posebnost. Toliko različnosti na dva milijona prebivalcev pač nikjer, niti približno, ne bomo našli. Na to je treba biti ponosen, mi smo žal premalo. Posebej politika se premalo zaveda naše dediščine, vendar jo je treba podpirati, saj so to naše korenine. Ta stvar je močna, to je v nas, če se tega zavedamo ali ne. Psihološko je to dokazano, vendar se o tem žal ne govori dosti. Odnos Slovencev do praznovanja velike noči je bil vedno zelo pozitiven, vendar, kot je poudaril etnolog Damjan Ovsec, je treba povedati, da se je v socializmu zlasti po mestih to rahlo zaostrilo. Prepovedano ni bilo. Butare niso bile nikoli pregnane s trgov. To se je smelo imeti. Res pa je, da se je bolj skrivalo kot ne.

Iskanje slovenske identitete je zelo pomembno, posebej za slovensko samozavest

Praznovanje velike noči je bilo zakrito in večinoma slabo naglašeno. Z osamosvojitvijo, s slovensko samostojnostjo in na nek način tudi sproščenostjo, pa se je praznovanje velike noči popolnoma spremenilo. Z njim povezani običaji so se močno razbohotili ter se začeli razvijati. Kar je bilo tudi javno pričakovano. Med drugim tudi zato, ker smo bili takrat ponosni na svojo državo. Čutili smo potrebo po razvoju identitetnih točk, na katere smo se lahko oprli in naslonili. Na meščanstvo se nismo mogli zanesti, preostal nam je le človek s podeželja, kjer so izročilu, šegam in običajem ostali zvesti in jih ohranjali. To iskanje slovenske identitete pa je zelo pomembno, posebej za slovensko samozavest ter za naše ne samo nacionalno temveč tudi duševno zdravje. Pomlad in velika noč pustita svoje tudi med slovenskim ljudstvom. Velika noč je planetarni praznik. Ima neverjetno zanimive oblike po svetu. Ozrimo se samo k Italijanom, Špancem, kjer imajo v velikem tednu velike procesije, na Filipinih se celo križajo, pri nas imamo na primer Škofjeloški pasijon z znamenitim starim zapisom, ki ga vsake toliko časa obnavljamo. "Vsi imamo v sebi zakopane prijazne prizore, spomine iz otroštva. Veliko je v podzavesti. Odkrijmo te iskrice. Ne pojdimo mimo življenja. Poiščimo in obujajmo," tako je sklenil etnolog Damjan Ovsec v pogovoru z Matjažem Merljakom za naš Radio ob predstavitvi svoje zadnje knjige o praznovanju velike noči v knjigarni Ognjišča v Kranju. Razmišljanje etnologa Damjana J. Ovsca smo objavili tudi v ponedeljkovi rubriki "Zakladi naše dediščine". Vabljeni k poslušanju posnetka.

Cerkev na Slovenskem, Radijski misijon
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...