Sudan pred volitvami
Cerkev po svetu
Nadškof Paulino Lukudu Loro v mestu Juba sudanske katoličane spodbuja, naj se 11. in 13. aprila udeležijo volitev, saj je to njihova pravica in dolžnost.
„Ponovno vas pozivam, da se udeležite volitev in glasujete,“ je v velikonočnem pismu sudanskim vernikom zapisal nadškof Loro. Na volitvah, ki bi morale potekati že julija lani, bodo prebivalci Sudana volili predsednika države, predsednika avtonomnega Južnega Sudana, poslance parlamenta ter guvernerje. To bodo prve demokratične volitve po 24. letih. Sedanji predsednik Omar Al Bašir je namreč oblast zasedel s krvavim državnim udarom leta 1989 in od takrat v Sudanu ni bilo volitev, ki bi jih bilo mogoče jemati resno. Napovedi sicer kažejo, da se bo volitev udeležilo približno 60 odstotkov prebivalstva, na predsedniškem položaju pa da bo ostal sedanji predsednik Al Bašir, za katerega je Mednarodno sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo. Obtožnica ga bremeni vojnih zločinov v Darfurju, genocida in zločinov proti človeštvu.
Na volitvah glasujte kot kristjani
Nadškof Loro je v sporočilu med drugim opozoril na nevarnost izbruha nasilja in novih kršitev človekovih pravic v predvolilnem in volilnem času, oblasti pa je pozval, naj volivcem zagotovijo varnost. „Naj bo ljudem v tem času zagotovljena varnost, če želite, da bodo volitve potekale pošteno, svobodno in verodostojno,“ je dejal nadškof Loro, ob tem pa je spomnil na predvolilno nasilje v Keniji in Zimbabveju ter izrazil zaskrbljenost, da se kaj podobnega ne bi zgodilo tudi v Sudanu. Ob koncu sporočila je nadškof Loro sudanske katoličane še pozval, naj na volitvah glasujejo kot kristjani ter naj njihova izbira izraža Božji glas in glas odgovornega državljana.
Zaradi nasilja v letu 2009 domove izgubilo 350.000 ljudi
Sudan, ki se nahaja na severovzhodu Afrike, je največja država črne celine, a hkrati tudi ena izmed najrevnejših in najbolj nemirnih. Pretresa jo nasilje in dolgotrajni spopadi med arabskimi muslimani, ki živijo na severu države, in ljudstvom Niloti na jugu Sudana, ki je večinoma krščansko, muslimani pa se spopadajo tudi z animisti, ki živijo na jugu države. Kot navajajo nevladne organizacije, so v minulem letu spopadi med etničnimi skupinami na jugu Sudana terjali 2500 smrtnih žrtev, 350 tisoč ljudi pa je zaradi nasilja zapustilo svoje domove. V pokrajini Darfur na zahodu države se medtem spopadajo muslimani med seboj.
Skupini upornikov, prva je Sudanska osvobodilna armada, druga pa Gibanje za pravičnost in enakost, nasilje izvajata tudi nad kristjani, ki jih pogosto celo križajo. Združeni narodi ocenjujejo, da je v sedmih letih v Darfurju umrlo okoli 300.000 ljudi, več kot 2,5 milijona pa jih je moralo zapustiti svoje domove.
Na ozemlju Sudana, katerega površina meri 2,5 milijona kvadratnih kilometrov, živi več kot 37 milijonov prebivalcev, ki pripadajo približno 50. etničnim skupinam. Glede na versko pripadnost je večina Sudancev muslimanov, ki po podatkih iz leta 2008 predstavljajo približno 70 odstotkov prebivalstva. Kristjanov je 17 odstotkov, od tega dobrih 15 odstotkov katoličanov, 10 odstotkov prebivalstva pa so pripadniki afriških tradicionalnih verstev.
