Video: Papež vodil križev pot v Koloseju
Cerkev po svetu | 02.04.2010, 23:58
„Veliki petek je dan največjega upanja, ki je dozorelo na križu,“ je ob sklepu križevega pota v rimskem Koloseju povedal papež Benedikt XVI, ki je postaje Jezusovega trpljenja spremljal kleče in v zbrani molitvi. Križevega pota se je udeležilo nekaj tisoč vernikov, neposredni prenos iz Rima pa je omogočilo veliko televizij, med njimi tudi slovenska.
Tako so besede kardinala Camilla Ruinia, ki je pripravil letošnja razmišljanja slišali milijoni po vsem svetu. Kardinal je sicer ob izidu knjižice v kateri so zbrane njegove meditacije povedal, da je osrednje sporočilo njegovih besed, da v križanem Kristusu vidimo resnični obraz človeka in tudi resnični obraz Boga. „V skrivnosti učlovečene Besede se v polnosti razkrije skrivnost človeka, razkrije se ravno v luči skrivnosti Boga in Božje ljubezni. Smisel učlovečene Besede se v polnosti razodene v križu in vstajenju, in tako se človek razodene človeku in mu razkrije njegovo najvišjo poklicanost.“
Želimo spremljati svojega učitelja in deliti Njegovo trpljenje v našem življenju
Papež Benedikt XVI. je ob sklepu križevega pota povedal, da smo se v molitvi povzpeli z Jezusom na Kalvarijo ter premišljevali o njegovem trpljenju, ob tem pa odkrili, kako močna je Njegova ljubezen do nas. „V tem trenutku pa se ne želimo omejiti samo na sočutje, samo na to svoje ubogo čustvo. Hočemo se čutiti, da smo združeni s trpljenjem Jezusa, želimo spremljati svojega učitelja in deliti Njegovo trpljenje v našem življenju, v življenju Cerkve, v življenju sveta. Kajti vemo, da prav v Gospodovem križu, v Njegovi presveti ljubezni, ki se vsa
V grobu se ne konča zgodovina
„Besedila, razmišljanja, molitve tega križevega pota, so nam pomagali pogledati na skrivnost trpljenja, da bi se naučili veliko lekcijo ljubezni, ki nam jo je Bog dal na križu,“ meni papež in dodaja, da naj bi ta „lekcija ljubezni“ v nas porodila obnovljeno hrepenenje, „da spreobrnemo svoje srce, da bi vsak dan živeli tudi mi v tej ljubezni, ki je edina sposobna spremeniti ta svet.“
Na veliki petek zremo v Jezusovo obličje, ki je polno bolečine, zasmehovanja, izmaličenosti zaradi greha, je dejal papež, ki vidi v veliki soboti popolno nasprotje. „Jutri zvečer bomo to obličje zrli v sijaju. Potem, ko je zapustil grob, ko je premagal smrt v grobu, je to za nas upanje. V grobu se ne konča zgodovina,“ je bil jasen rimski škof, ki poudarja, da je veliki petek dan največjega upanja, ki je dozorelo na križu. „Med tem ko Jezus umira, ko izdihne, ko zakriči na ves glas: „Oče v tvoje roke izročam svojega duha,“ ko izroča svoje življenje v Očetove roke, postaja Njegova smrt vir življenja,“ je povedal papež in to primerjal s semenom, ki mora v zemlji umreti, da lahko zraste rastlina. „Jezus je zrno, ki pade v zemljo, se zdrobi, se zmelje, umre in zato lahko obrodi sad. Od dneva, ko je bil Kristus povzdignjen na križ je bil videti kot znamenje zapuščenosti, samote,
Iz izdaje lahko nastane prijateljstvo
„Na križu že sije zmaga velikonočnega dne,“ je poudaril papež, ki vidi v tihoti velikega petka in velike sobote že zarjo Božje zmage, ki vsemu trpljenju, mnogim neuspehom in obupom kaže upanje. „Iz izdaje lahko nastane prijateljstvo, iz zanikanja lahko nastane odpuščanje, iz sovraštva ljubezen. Daj nam Gospod, da bomo z ljubeznijo nosili vsakdanje križe z gotovostjo, da so že razsvetljeni od sijaja tvoje velike noči,“ je svoj nagovor v rimskem Koloseju sklenil papež Benedikt XVI.
Kardinal Ruini o križevem potu
Sicer pa se je kardinal Ruini v meditacijah, v katere je vključil premišljevanja o človeški slabotnosti in grehu, predvsem pa o Božjem usmiljenju in ljubezni, spomnil tudi na 2. aprila leta 2005 preminulega papeža Janeza Pavla II.. Križev pot v Koloseju je po prepričanju kardinala zelo pomemben, ne le zato, ker se ga udeležijo mnogi verniki in ga mediji prenašajo po vsem svetu, temveč zato, ker pomaga približati se središču velikonočne skrivnosti. „Koliko bolj se približujemo bistvenemu, toliko bolj lahko odgovorimo s pravim pričakovanjem,“ je povedal kardinal.
