Velikonočno voščilo škofa Petra Štumpfa rojakom po svetu, 2010
| 04.04.2010, 07:58 Matjaž Merljak
Pred veliko nočjo leta 2010 je rojakom voščilo namenil tudi murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je med slovenskimi škofi odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. V njem se je dotaknil trpljenja, ki spremlja Cerkev in rojake spodbudil k ljubezni za Cerkev.
Dragi rojaki!
Kot bratje in sestre po krvi, jeziku in veri si delimo pot vere; včasih v naporih, ki so podobni vzponom na Kalvarijo, drugič pa bolj v svežini velikonočnega jutra.
Cerkev po mnogih državah sveta okuša noč krvavega potu, ki teče z Odrešenikovega obraza med starodavnimi oljkami na to, tako zelo izmučeno zemljo. To je strašna noč greha in zapuščenosti. Za vse stvarstvo jo čuti v grozi svoje duše naš Odrešenik. On edini ve, da je brez Očetove ljubezni vse brezsmiselno. Odsotnost smisla pa pred nami zapira vrata upanja.
Tudi naš sveti oče, Benedikt XVI., sedaj doživlja Gospodovo trpljenje na Oljski gori; in to zaradi tistih nezvestih duhovnikov, redovnikov in drugih pastoralnih delavcev, ki so se strahotno pregrešili nad malimi in nemočnimi med nami, nad otroki. Zdi se, da v Cerkvi zaradi tega bledi upanje za vstop v velikonočno jutro.
Žrtve tega strahotnega greha samo še čutijo breme velikega petka, ki jim teži dušo z bolečino in zaznamovanostjo. Jezusov klic: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«, odmeva med nekaterimi, ki so verjeli, a so oskrunjeni; ki bi radi sanjali, a doživljajo more.
Številne škofije po svetu so se odločile za duhovno prenovo. Škofje so svoje duhovnike in vernike dobesedno prepustili Jezusu v Najsvetejšem oltarnem zakramentu. Za vsemi pastoralnimi napori in načrti, finančnimi in gospodarskimi naložbami, je ostal samo še on, ki je ustanovitelj Cerkve, Jezus Kristus.
On je nov začetek. Samo Jezus lahko vse te strahotne rane spremeni v izvire njegove ljubezni, odpuščanja in upanja. Na veliki petek Jezus na križu ponovno odpira svojo srčno rano. S krvjo, ki se razliva na vse ranjene in ponižane očiščuje svojo Cerkev.
Gospodova kri nam izpira oči, ki so mogoče že postale krmežljave zaradi težkih grehov nekaterih članov Cerkve.
Tudi apostoli in mnogi ljudje, ki so sledili Jezusu, so bili zaradi velikega petka razočarani. Nad Jezusom na križu so se celo pohujšali. V njih je ugasnilo hrepenenje.
Samo Marija Magdalena je ob praznem grobu v solzah vprašala neznanca: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela« (Jn 20,15).
Ta žena je tako ljubila Jezusa, da je v bistvu pozabila, da je mrtev. In imela je prav. Hrepenenje jo je pripeljalo do Vstalega Gospoda.
Njeno oznanilo o Vstajenju, je bilo tako prepričljivo, da sta apostola Peter in Janez stopila do groba in tudi onadva ugotovila, da je prazen. Apostola sta verovala, da je Jezus vstal od mrtvih. Njuno oznanilo je prišlo vse do nas.
Dragi rojaki!
Premalo je samo verovati, potrebno je ljubiti. Če se bomo trudili samo za vero, bomo ostali v pohujšanju.
Ljubezen do Gospoda Jezusa pa je močnejša od pohujšanja nad grehi v Cerkvi. Samo če v sebi prebujamo ljubezen do Jezusa, lahko ostanemo tudi v Cerkvi in zaživimo življenje duhovne prenove. Proti zlu se lahko borimo samo s Jezusovo ljubeznijo. Brez Jezusove ljubezni lahko sami občutimo zlo v sebi in postanemo zlo tudi drugim.
Dragi rojaki, mi smo že osvobojeni od greha, nikar se ponovno ne zasužnjujmo. Oklepajmo se Jezusa! On je edini dober. Samo on je smisel našega življenja! Dopustimo mu, da vstopi v naša srca in jih razsvetli s svojo velikonočno Lučjo. Samo z Jezusom v srcu bomo lahko duhovno in moralno prenovili Cerkev.
Cerkev na Slovenskem obhaja duhovno pripravo na Evharistični kongres, ki bo letos v nedeljo, 13. junija, v Celju. Pridite ta dan v Celje! Tam se bomo verni Slovenci ponovno povezali med seboj, tako kot zrna v kruh, da se okrepimo v veri in ljubezni do našega gospoda Jezusa Kristusa in njegove Cerkve.
Izrekam vam velikonočno voščilo z besedami apostola Petra: »Hvaljen naj bo po vas Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih za neminljiv, brezmadežen in nevenljiv delež v nebesih…« (prim. 1 Pt 1,3-4).
Ta obljuba Petra, prvaka med apostoli, naj vas vedno spremlja, - blagoslov Vsemogočnega Boga pa naj vas krepi v upanju na plačilo te obljube.
Blagoslovljeno in upanja polno veliko noč vam želim!
