Spominska maša ob 5. obletnici smrti papeža Janeza Pavla II.
Cerkev na Slovenskem | 05.04.2010, 01:24
V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je bila na velikonočni ponedeljek popoldne spominska maša ob 5. obletnici smrti papeža Janeza Pavla II. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres.
Življenje in delo papeža Janeza Pavla II.
Papež Janez Pavel II. (Karol Wojtyla) se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Med vojno je delal v kemični tovarni. Leta 1942 je prepoznal duhovniški poklic in začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču. Duhovniško posvečenje je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu. Bil je profesor moralne teologije in etike v na Teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan za pomožnega škofa, leta 1964 pa nadškofa v Krakovu. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965), kjer se je izkazal zlasti s sodelovanjem pri sestavljanju pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Papež Pavel VI. (1963–1978) ga je leta 1967 imenoval tudi za kardinala. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Papež Janez Pavel II. je umrl je v soboto, 2. aprila 2005, ob 21.37, v apostolski palači v Vatikanu.
V času papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov po Italiji in 104 mednarodne obiske, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Zadnji obisk v tujino je bil obisk v Lurdu v Franciji, kjer se je mudil 14. in 15. avgusta 2004, ko je sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zadnje apostolsko potovanje na ozemlju Italije, katere primas je bil kot rimski škof, je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blažena razglasil dva člana Katoliške akcije.
Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo. Prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri škofije in se srečal z verniki v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru. Drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška (1800–1862).
Med glavne dokumente, ki so izšli v času njegovega papeževanja, sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je kot papež napisal pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005).
Razglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega zbora. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj Škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980, 1983, 1987, 1990, 1994, 2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999).
Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II. Na več kot 1.160 splošnih avdiencah se je srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Sem je treba prišteti še posebne avdience in sv. maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih po Italiji in po svetu. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.
Po papeževi smrti se je začel postopek za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo.
