Sklenili srečanje narodnih delegatov za pastoralo Romov v Evropi
Cerkev na Slovenskem | 05.03.2010, 17:54
Papeški svet za pastoralo migrantov in beguncev je v Vatikanu od 2. do 4. marca 2010 pripravil mednarodno konferenco in posvet narodnih delegatov za pastoralo Romov z naslovom: »Pastorala Romov v spreminjajoči se Evropi – izzivi in priložnosti«. Iz Slovenije se je srečanja udeležil narodni delegat za pastoralo Romov pri SŠK Peter Kokotec.
Namen konference je bil ovrednotiti trenutno stanje na področju pastoralnega dela z Romi in poiskati priložnosti, ki jih odpira današnji čas. V Evropski uniji so Romi največja etnična manjšina s približno deset do dvanajst 12 milijonov pripadnikov, ki živijo v vseh sedemindvajsetih članicah povezave. Za Evropski uniji so Romi pomembna manjšina in etnična skupina, zato jim namenja veliko pozornost zlasti pri reševanju težav in spodbujanju napredka manjšine.
Veglió: Katoliška Cerkev je večkrat zamudila pastoralne priložnosti
Predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in beguncev, nadškof Antonio Maria Veglió, je v uvodu konference povedal, da je današnji čas izziv in priložnost za Katoliško Cerkev, da v svoje delo še bolj aktivno vključi pastoralo Romov. Preteklost nas namreč opozarja, da je Katoliška Cerkev večkrat zamudila pastoralne priložnosti, saj ni dovolj glasno opozarjala na krivice ali pa je o njih celo molčala. Seveda pa ni mogoče spregledati številnih svetlih primerov pomoči in dela z Romi. Pri pastorali Romov je zato pomembno, da se Cerkev po Jezusovem zgledu in nauku osredotoči na najšibkejše, nemočne, preganjane, saj ji je zaupano poslanstvo, da postane »Cerkev za vse in še posebej Cerkev ubogih«.
Eden izmed najpomembnejših mejnikov pastoralnega dela z Romi je zgodovinski obisk Romov papeža Pavla VI. (1963–1978) v italijanskem kraju Pomezia, 26. septembra 1965. Zanje je daroval sveto mašo in v pridigi poudaril, da »ste Romi tukaj (v Cerkvi) prisrčno dobrodošli, pričakovani, sprejeti … Ta dan ste, mogoče bolj kot kdaj koli prej, odkrili Cerkev. V Cerkvi niste samo obrobni, samo manjšina. Na poseben način ste v središču, ste v srcu Cerkve. Vi ste srce Cerkve, ki ljubi uboge, trpeče, male, preganjane …«.. Ta dogodek in pridiga je še danes program pastoralnega dela za Rome in z Romi.
V treh dneh konference so udeleženci najprej ugotavljali stanje pastorale Romov na podlagi izkušenj in predhodnih poročil. Nekdanji narodni koordinator za pastoralo Romov v Franciji Claude Dumas (tudi sam po narodnosti Rom) je poudaril hibo današnjega pastoralnega dela z Romi, ki izvaja množico projektov, pozablja pa na človeka kot takega. Ob množici projektov pastoralni delavci Romom pogosto začenjajo vsiljevati svoje poglede na kulturo in življenje. Vendar se je treba zavedati, da Bog vstopa v vsakdanje življenje največkrat po majhnih korakih, včasih celo po komaj zaznavnih premikih, ki postavljajo v središče človeka. Zato si je treba prizadevati za spremembo mišljenja, ki ne sme vključevati nobene nestrpnosti, sovraštva ali zaničevanja. Po Dumasovem prepričanju mora zato biti pastoralna skrb v moderni Evropi predvsem in najprej pastorala upanja in ljubezni.
Drugi dan konference so se delegati udeležili splošne avdience pri papežu Benediktu XVI., ki jih je posebej pozdravil in v svojih besedah poudaril pomembnost pastoralnega dela z Romi in za Rome.
Tretji dan konference je bil namenjen odkrivanju posebnih, novih in izvirnih pastoralnih prijemov v Evropi. Redovna skupnost Malih sester pošilja svoje redovnice, da živijo med Romi v romskih naseljih in kampih, z njimi potujejo in jim pomagajo pri njihovem vsakdanjem življenju. Tako postanejo del njihovega življenja ter s svojim zgledom, odpovedjo in ljubeznijo do najrevnejših pričujejo za Kristusa. Na Irskem so ustanovili personalno Romsko župnijo (Traveller's parish) na teritorialnem področju, kjer so večinsko naseljeni Romi. Prvi rezultati tega dela so pokazali veliko povezanost Romov in civilov/gadže v pastoralni skrbi in odgovornosti za skupno župnijsko življenje. Tudi drugi primeri dobrih pastoralnih praks kažejo, da je potrebno Rome vključevati v pastoralno delo kot enakovreden del župnijskega življenja, ki ima svoje posebnosti, kot jih ima na župniji pastorala bolnikov, otrok ali mladine. Pri tem delu imajo najpomembnejšo vlogo pastoralni delavci, duhovniki, redovniki, redovnice in laiki, ki s svojim nesebičnim delom gradijo most med Romi in civili/gadže.
Konferenca se je končala s sprejetjem sklepnegaa dokumenta, ki govori o stanju, priložnostih in priporočilih škofom, župnikom, pastoralnim sodelavcem in civilnim organizacijam.
