Papež pri avdienci o sv. Bonaventuri
Papež in Sveti sedež
Sredine splošne avdience, ki je potekala v dvorani Pavla VI., se je udeležilo približno 6000 vernikov iz različnih držav. Sveti oče je zbranim spregovoril o liku sv. Bonaventure iz Bagnoregia (banjoredža). Pri tem jim je zaupal, da se z nostalgijo spominja časov, ko je še kot študent raziskoval dela tega velikega teologa, ki je močno vplival tudi vplival ne njegovo formacijo.
Med pomembnimi krščanskimi osebnostmi, ki so dale velik prispevek k skladnosti med vero in kulturo je bil gotovo sv. Bonaventura, je dejal papež. Bil je človek akcije in kontemplacije, globoke pobožnosti in modrega ravnanja v odnosu do oblasti. Ob tem je sveti oče opisal glavna obdobja življenja tega svetnika, ki je bil frančiškan, prejel pa je tudi več akademskih nazivov. Po papeževih besedah je bil sv. Bonaventura eden najpomembnejših teologov v zgodovini Cerkve. S svojim redovnim življenjem pa ostaja aktualen tudi za današnji čas, je dejal papež. »Cerkev je lepša in svetlejša prav zaradi svojih sinov in hčera, ki so v različnih redovnih skupnostih poklicani živeti evangeljske svete čistosti, uboštva in pokorščine. S tem dokazujejo, da je evangelij vir veselja in popolnosti«, je še dejal sveti oče.
Zatem pa je papež spregovoril še o življenju sv. Bonaventure v redu manjših bratov sv. Frančiška, kjer je bil kar 17 let vrhovni predstojnik. Svojo funkcijo vrhovnega predstojnika reda je sv. Bonaventura po papeževih besedah opravljal z modrostjo in predanostjo. Obiskoval je različne province, pisal pisma bratom ter strogo posredoval tam, kjer je prišlo do napak. Sam je zbral dokumente o sv. Frančišku in zapisal spomine tistih, ki so ga osebno poznali.
Biografijo asiškega ubožca, ki jo je uredil sv. Bonaventura, je generalni kapitelj manjših bratov leta 1263 potrdil kot najpopolnejši prikaz njihovega ustanovitelja. Podoba sv. Frančiška, ki jo je orisal sv. Bonaventura, je podoba drugega Kristusa, človeka, ki je strastno iskal Kristusa, je dejal papež. »V ljubezni, ki spodbuja k posnemanju, se je popolnoma oblikoval po Njem«. Bonaventura je ta živ ideal pokazal vsem Frančiškovim učencem. Ta ideal, ki velja za vsakega kristjana preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, pa je kot program za Cerkev tretjega tisočletja predlagal tudi papež Janez Pavel II. V pismu Tretjemu tisočletju naproti je zapisal: Ta program se osredotoča na Kristusa samega, ki ga moramo spoznati, ljubiti in posnemati, da bi v njem živeli življenje Svete Trojice in z njim preoblikovali zgodovino vse do dovršitve v nebeškem Jeruzalemu.«
