Škofovske konference Jugovzhodne Evrope sklenile srečanje o manjšinskih katoliških skupnostih
Cerkev po svetu
V Chisinau v Moldaviji se je sklenilo štiridnevno srečanje škofovskih konferenc Jugovzhodne Evrope na temo „Pravice in dolžnosti katoliške manjšine v državah Jugovzhodne Evrope.“
Srečanja se je udeležilo devet škofovskih konferenc: Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Cipra, Grčije, Moldavije, Romunije in Turčije ter Škofovska konferenca sv. Cirila in Metoda, ki obsega Srbijo, Črno Goro in Makedonijo. Kot so zapisali v zaključnem poročilu, katoliške cerkvene skupnosti v Jugovzhodni Evropi med seboj povezuje manjšinski položaj znotraj večinsko pravoslavnih ali muslimanskih držav. Pomembno je, da se verniki najprej zavedajo, da so državljani neke države, in šele nato pripadniki manjšinske verske skupnosti. Gre za države z mlado demokracijo in preteklostjo, polno političnih konfliktov, kjer obstaja nevarnost prehoda od ideološkega totalitarizma k totalitarizmu trga in potrošništva.
V takih razmerah je povod za konflikte lahko tudi prisotnost različnih verskih in etničnih skupnosti, ki med seboj niso v celoti intregrirane. Udeleženci srečanja so izpostavili, da je položaj, v katerem se nahajajo manjšine, lahko pomeni izziv in nalogo. Katoliška manjšina je namreč v svetu z različnimi verstvi in tradicijami poklicana živeti svojo vero na vedno bolj odgovoren način, prav tako pa reševati probleme verske identitete in pluralizma, ne da bi se pri tem odpovedali svoje resnične vere, ampak bi sprejeli pozitivne vidike drugih verstev.
Zavedamo se, so zapisali v končnem poročilu, da lahko kot manjšina pričujemo in mnogo storimo, za kar je dober zgled majhna Katoliška cerkve v Moldaviji. Cerkve lahno naredijo mnogo dobrega za družbo na področju karitativne dejavnosti, svetovanja in izobraževanja, čemur se ne posvečajo zaradi iskanja samih sebe, ampak zaradi evangelija in dejanskih človekovih potreb. Na mnogo dobrega, ki ga manjšinske katoliške skupnosti naredijo za družbo, je treba opozoriti tudi medije, saj je v izgradnji civilne in verske družbe v državah Jugovzhodne Evrope potrebno ohranjati pluralističen razvoj, piše v poročilu. Udeleženci so tudi izrazili zavedanje, da ljudje želijo in potrebujejo predvsem Boga in evangelij, prav tako pa čutijo odgovornost za večjo evangelizacijo in spodbujanje krščanskega življenja. Pomembno področje je tudi ekumenski dialog, medversko sodelovanje, izobraževanje in kulturna dejavnost. Kot najpomembnejše področje delovanja katoliških manjšinskih skupnosti pa so izpostavili dobrodelno dejavnost, ki izhaja iz družbenega nauka Katoliške cerkve.
