Matjaž Merljak
Marko Zupan
Rok Mihevc
26.03.2010, 10:09

Umrl eden ključnih mož procesa slovenske demokratizacije, Kamničan France Tomšič

V 73. letu starosti je v četrtek umrl France Tomšič, ena ključnih oseb v času osamosvajanja Slovenije. Bil je prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje SDS.

V zgodovino se bo zapisal kot voditelj znamenite stavke v Litostroju med 9. in 15. decembrom 1987, ki je bila prelomen dogodek v zgodovini demokratizacije Slovenije, saj so stavkajoči delavci izrekli nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu. Na spletni strani SDS so med drugim zapisali, da je odšel France Tomšič, mož, ki je v prve začetke demokratičnih sprememb vtkal neizbrisno sled. Človek poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo.

Leto 1987 težko leto za Tomšiča

V SDS so še zapisali, da „Slovenka demokratska stranka z njim izgublja svojega prvega predsednika, prijatelja in sopotnika, Slovenija pa človeka, ki se je odločno postavil na čelo demokratičnih sprememb v časih, ko se je spreminjal politični zemljevid Evrope in ki so odločilno vplivali tudi na prihodnost Slovenije. Prve ideje o samostojnosti Slovenije so se namreč porodile prav v času hude gospodarske krize v Jugoslaviji sredi 80. let, ki je spodbudila delavce k organiziranemu sindikalnemu gibanju. France Tomšič, takrat kot diplomirani strojni inženir zaposlen v industrijskem gigantu Litostroj, je 15. decembra1987 organiziral Centralni zbor delavcev, na katerega je povabil tudi tuje novinarje. Zbor, na katerem se je zbralo 5000 delavcev, je želel izkoristiti za ustanovitev nove stranke. Na zboru je zahteval uvedbo demokracije in parlamenta, za katerega pa sta potrebni najmanj dve različni politični opciji. Na tem zboru je zato predlagal sprejetje sklepa o ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in na glasovanju je bil sklep potrjen z aklamacijo,“ so zapisali v SDS, ki dodajajo, da se je s tem za Franceta Tomšiča začelo najtežje leto. Najprej je želel povečati članstvo v iniciativnem odboru in nato s skupnimi močmi doseči registracijo nove stranke. V letu 1988 je po pisanju SDS pridobil mnoge državljane in društva. Oblast je želela to gibanje onemogočiti, zato je ustanovila posebne mestne službe, ki so sproti onemogočale vse, kar je bilo kakorkoli povezano z novim gibanjem. „Kljub temu so program in prizadevanja iniciativnega odbora, ki ga je vodil sam France Tomšič, podprli nekateri pomembni Slovenci iz tujine, med njimi tudi dr. Jože Pučnik. Iniciativni odbor je z novimi člani začutil, da se je sposoben enakovredno kosati z Zvezo komunistov Slovenije. Medtem se je spomladi leta 1988 zgodila še znamenita aretacija četverice JBTZ, ki je v marsičem spodbudila osamosvojitvene težnje.“

Napoved ustanovitve Socialdemokratske zveze Slovenije razburila komunistično oblast

Decembra 1988 je bila javno napovedana ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije. Oblast je kot še pišejo na spletni strani SDS skušala ustanovitev na vse možne načine preprečiti. „Dva dni se je moral France Tomšič pogajati s predstavniki oblasti. Slednji so mu naposled le dovolili izvesti ustanovitev stranke, vendar pod pogojem, da pisno zagotovi, da se bo Socialdemokratska zveza Slovenije včlanila v SZDL - Socialistično zvezo delovnega ljudstva. France Tomšič je ta pogoj sprejel in ga pisno potrdil, vendar le zato, da je smel izpeljati ustanovni zbor.“

Slovenci bi lahko dovolj uspešno živeli tudi v samostojni Sloveniji

V SDS so še zapisali, da je bil ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije 16. februarja1989 v Cankarjevem domu, kjer so prisotni med drugim sprejeli sklep o zavrnitvi podpisane izjave o priključitvi k SZDL, France Tomšič pa je bil izvoljen za prvega predsednika nove stranke. „Maja 1989 je bil France Tomšič eden izmed govornikov na majniškem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bilo namenjeno protestu proti sojenju četverice. V svojem govoru je med drugim predstavil prizadevanja oz. glavne cilje novega gibanja ter skušal pojasniti, da potrebujemo novo slovensko ustavo in demokratične volitve, zbranim pa je dal tudi vedeti, da bi Slovenci lahko dovolj uspešno živeli tudi v samostojni Sloveniji znotraj Evrope. Njegova vizija se je uresničila. Ne le, da je Slovenija leta 1991 postala samostojna država, čez dobro desetletje je vstopila tudi v Evropsko unijo kot polnopravna in enakovredna članica skupnosti evropskih narodov.“

SDS hvaležna za preživeti čas s Tomšičem

„Kakorkoli že so se stvari znotraj države zapletale in razpletale, lahko mirno rečemo, da Slovenija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v procesih demokratizacije srednje in vzhodne Evrope ni bila zamudnica. Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je berlinski zid začel pokati tudi v Ljubljani in da je bil med prvimi akterji teh zgodovinskih dogodkov prav ustanovitelj in prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije France Tomšič. Hvaležni smo za čas, ki smo ga preživeli skupaj, za vsako dobro misel, za vse, kar je storil za Slovensko demokratsko stranko in predvsem za Slovenijo. Spomin nanj ostaja večen,“ je še zapisano na spletni strani SDS.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Župnija Nova Cerkev se predstavi

V oddaji Iz življenja naših župnij smo predstavili dekanijsko župnijo Nova Cerkev, ki se lahko pohvali tudi s kaplanovanjem blaženega Antona Martina Slomška. Župnijo, ki obsega 22 ...

Gimnazija Želimlje (photo: RKC)

VIDEO: Postati tisto, kar si želiš biti!

“Tek za srečo je življenjski stil. Nikoli ni prepozno, da bi bil tisto, kar si želiš biti.” Misel smo med mnogimi drugimi prebrali na steni našega studia v Gimanziji ...

Župnija Griže se predstavi

V tokratni oddaji Iz življenja naših župnij, smo se vnovič ustavili v škofiji Celje. Predstavili samo župnijo Griže, ki se kot samostojna župnija omenja od leta 1754. Med pomembnimi ...

Pred nami je sveto tridnevje

Višek cerkvenega leta je veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna ...