V ljubljanski stolnici spominska maša ob 30-letnici smrti nadškofa Pogačnika
Cerkev na Slovenskem
V ljubljanski stolnici je bila dopoldne spominska sveta maša ob 30-letnici smrti ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika. Maševal je pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik.
Nadškof Jožef Pogačnik je umrl na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca leta 1980 - dober mesec dni zatem, ko je papež Janez Pavel II. sprejel njegov odstop. Pokopan je v kripti kapele Žalostne matere božje v ljubljanski stolnici.
Če v nekaj vrstah strnemo življenje nadškofa Jožefa Pogačnika, lahko povemo, da se je rodil leta 1902 v Kovôrju nad Tržičem. Študiral je v Ljubljani in Innsbrucku, kjer je leta 1927 prejel mašniško posvečenje. Po vrnitvi v domovino je bil urednik Mladike in Mohorjeve družbe.
Že pred drugo svetovno vojno je prevzel vodstvo Marijanišča. Po vojni je nekaj časa duhovno zorel v zaporih. Leta 1963 (28. februarja) ga je papež Janez XXIII. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, naslednje leto je postal nadškof, leta 1969 pa še metropolit.
Vera je bistvena sestavina človeka
Nadškof Pogačnik je sodeloval na nekaterih zasedanjih drugega vatikanskega koncila. V tem času se je seznanil s krakovskim nadškofom Karlom Wojtylom, s katerim sta se spoprijateljila. Po srcu je bil pesnik, kar dokazujeta zbiri Sinje ozare in Pesmi iz mladih let. Po duši pa predan Božji besedi in njenemu oznanjevanju. V eni izmed pridig na radiu Vatikan je dejal: „Že prve strani Svetega pisma razodevajo, da je človek ustvarjen po božji podobi in sličnosti. S tem je tudi povedano, da je človek v svojem bistvu naravnan na Boga. Povezan biti z Bogom pa pomeni biti veren. Zato je vera bistvena sestavina človeka in bo ostala dokler bo človek potoval po tej zemlji.“
Jožefa Pogačnika je na sedežu ljubljanske nadškofije nasledil nadškof Alojzij Šuštar.
