Priznanje Kazimirja Humarja šolskim sestram
Slovenija
V Gorici bodo so podelili že šesto priznanje Kazimirja Humarja. Pobudniki priznanja so Kulturni center Lojzeta Bratuža, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete, letos pa so ga prejele šolske sestre svetega Frančiška Kristusa Kralja iz Zavoda svete Družine.
V obrazložitvi piše, da so šolske sestre v stoletni prisotnosti na Goriškem opravile neprecenljivo delo - med drugim so sprejemale in vzgajale veliko število otrok, v zadnjem času, ko je teh vse manj, pa so svoja vrata odprle bolnim in ostarelim, za katere velikodušno skrbijo.
Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa Kralja so prišle iz Maribora v Gorico leto 1910. Takrat so sprejele skrb za vzgojo otrok v tamkajšnji slovenskem sirotišču. Sledila so težka vojna leta, zavod je bil hudo poškodovan in otroci so bili izseljeni. Prevzela ga je italijanska fašistična oblast in v sirotišnici odprla šolo za gluhoneme. Med drugo svetovno vojno so zavod zasedle nemška policija in družine beguncev. Ko so se izselile, je sirotišče, ki so ga vodile šolske sestre, spet zaživelo. V njem so našli zatočišče otroci z Goriškega in vse Primorske. Ko je staro poslopje odslužilo, so sestre, ki so medtem postale lastnice imetja, dale zgraditi nov sedež Zavoda svete Družine, ki nadaljuje s poslanstvom nekdanjega Slovenskega sirotišča. Leta 1974 so bila končana vsa dela in zavod so slovesno predali svojemu namenu. Na dan odprtja je Franc Močnik v svojem govoru poudaril pomen zavoda za goriške Slovence. Kot je dejal, predstavlja vzgojno središče najmlajših rodov v zdravi narodni in verski zavesti.
V utemeljitvi priznanja še piše, da sestre tudi danes lastne prostore nudijo različnim duhovnim vajam, katehetskim tečajem in drugim tečajem, sprejemajo skavtska srečanja in poletne tabore. Bile so in so še vedno velikodušne do vse goriške skupnosti.
