Pred 5. obletnico smrti papeža Janeza Pavla II.

| 29.03.2010, 11:26 Petra Stopar

V petek, 2. aprila, bo preteklo pet let od smrti papeža Janeza Pavla II. (Karla Wojtyle). Papež Benedikt XVI. bo slovesno sveto mašo ob obletnici daroval nocoj v Vatikanu, Slovenska Cerkev se bo Janeza Pavla II. spomnila na velikonočni ponedeljek. V tem času sicer veliko ljudi pričakuje, da bo Sveti sedež zelo kmalu odobril papeževo beatifikacijo. A ta postopek ni edini, ki ga Vatikan preučuje.

Kot poroča ameriška katoliška agencija Catholic News Service, je papež Benedikt XVI. po nekaj letih preučevanja minulo jesen izdal odlok, ki potrjuje, da je papež Janez Pavel II. živel v duhu krepostnih krščanskih vrednot. S tem je bil storjen ogromen korak naprej na poti do njegove beatifikacije ali dejanja, ko Cerkev razglasi osebo za blaženo. A pred beatifikacijo je potreben še drugi korak: odkriti in dokazati čudež, ki se je zgodil ob posredovanju poljskega papeža. Veliko ljudi v Rimu je prepričanih, da bo do tega zelo hitro prišlo, na primer ob obletnici papeževe izvolitve sredi oktobra. A za zdaj tega še ni pričakovati. Pravzaprav, navaja CNS, so v Vatikanu za 17. oktober predvideli več kanonizacij (razglasitev svetnikov), zaradi česar je manjša verjetnost, da bo na tisti vikend za blaženega razglašen tudi Janez Pavel II. Dejstvo je, da kar zadeva čudeže, ni natančnih časovnih rokov za njihovo ugotovitev.

Številna ozdravljenja na priprošnjo Janeza Pavla II.

Pred štirimi leti je javnost izvedela za pričevanje francoske redovnice, ki je imela Parkinsonovo bolezen (za njo je oboleval tudi poljski papež), in naj bi čudežno ozdravela. Sveti sedež primer še proučuje, a je pri tem zelo previden. Treba je namreč upoštevati, da lahko simptomi takšne nevrološke bolezni izginejo sami od sebe, kar pa ni enako, kot če bi oseba ozdravela.

Vatikan se glede tega, ali je bilo ozdravljenje čudežno ali ne, posvetuje z zdravniškimi svetovalci s številnih področij. Pregledujejo bolnikovo zdravstveno zgodovino, izvedene teste ter terapije in zdravljenja, v katerih je bil bolnik udeležen. To, da se osebi, ki moli k nekomu, kot je Janez Pavel II., zdravje povrne, še ni zagotovilo za čudež – zdravniški strokovnjaki namreč včasih trdijo, da je bila prvotna diagnoza napačno postavljena ali pa da so bolniku pripomogli medicinski posegi. Cerkev ponavadi vztraja, da se čudeži lahko zgodijo pri boleznih, ki so medicinsko neozdravljive ali izredno težke za zdravljenje. Ozdravljenje pa mora biti nepričakovano, takojšnje, popolno in dolgotrajno. Niso pa zdravniki tisti, ki oznanijo čudež. Zgodi se naslednje: če večina fiziologov v komisiji glasuje, da za ozdravljenje ni naravnega ali znanstvenega pojasnila, se primer preda komisiji teologov. Ti nato razsodijo, ali je bilo ozdravljenje posledica prošnje v molitvi.

Francoska redovnica s Parkinsonovo boleznijo je po poročanju ameriške katoliške agencije samo eden od mnogih primerov, ki govori o nerazložljivem ozdravljenju na priprošnjo papeža Janeza Pavla II., in o katerih so poročali Vatikanu. Lani je bil neki moški iz Ohia (ZDA) tako ustreljen v glavo, da je njegova družina mislila, da ne bo preživel. Toda, ko mu je bolniški župnik podaril rožni venec, ki ga je blagoslovil poljski papež, je okreval. Znan je tudi primer poljskega dečka z boleznijo ledvic in nezmožnostjo hoje, a se je devetletniku zdravje povrnilo, potem ko je obiskal papeževo grobnico. Sodeč po spremljevalcih je deček vstal iz vozička in samostojno odkorakal iz bazilike Sv. Petra. Za preučitev vseh teh poročil naenkrat Vatikan nima dovolj časa ali virov, zato se primerov lotevajo enega za drugim. Postopek ugotavljanja čudežev lahko tako traja več mesecev ali let. Očitno mora medtem papeževa beatifikacija počakati, včasih do nedoločenega trenutka. Naslednji korak od razglasitve blaženosti je kanonizacija, ko Cerkev nekoga razglasi za svetnika. Za to pa je potreben še en čudež.

Bogato pastoralno delovanje pokojnega papeža

V Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference so zapisali, da se je Karol Wojtyla rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Med vojno je delal v kemični tovarni. Leta 1942 je prepoznal duhovniški poklic in začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču. Duhovniško posvečenje je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu. Bil je profesor moralne teologije in etike v na Teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan za pomožnega škofa, leta 1964 pa nadškofa v Krakovu. Kot krakovski pomožni škof in nadškof je sodeloval na drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965), kjer se je izkazal zlasti s sodelovanjem pri sestavljanju pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu. Papež Pavel VI. (1963–1978) ga je leta 1967 imenoval tudi za kardinala. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Papež Janez Pavel II. je umrl v soboto, 2. aprila 2005, ob 21.37, v apostolski palači v Vatikanu.

V času papeževanja je opravil 146 pastoralnih obiskov po Italiji in 104 mednarodne obiske, kot rimski škof pa je obiskal 317 od 333 župnij na ozemlju rimske škofije. Zadnji obisk v tujino je bil obisk v Lurdu v Franciji, kjer se je mudil 14. in 15. avgusta 2004, ko je sklenil slovesnosti ob 150. obletnici razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju. Zadnje apostolsko potovanje na ozemlju Italije, katere primas(1)je bil kot rimski škof, je opravil 5. septembra 2004, v Loreto, kjer je za blažena razglasil dva člana Katoliške akcije. Papež je dvakrat obiskal tudi Slovenijo. Prvič od 17. do 19. maja 1996, ko je obiskal vse tri škofije in se srečal z verniki v Stožicah v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru. Drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška (1800–1862).

Med glavne dokumente, ki so izšli v času njegovega papeževanja, sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je kot papež napisal pet knjig: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva (1996), Rimski triptih (2003), »Vstanite, pojdimo!« (2004) in Spomin in identiteta (2005). Razglasil je 1.345 blaženih in 483 svetnikov, skupno torej 1828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega zbora. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj Škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980, 1983, 1987, 1990, 1994, 2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999).

Noben papež v zgodovini se doslej še ni srečal s tako velikim številom ljudi kot Janez Pavel II., navaja Tiskovni urad SŠK. Na več kot 1.160 splošnih avdiencah se je srečal s približno 17,6 milijonov vernikov. Sem je treba prišteti še posebne avdience in sv. maše, ki se jih je samo v jubilejnem letu 2000 udeležilo več kot osem milijonov romarjev. Na milijone vernikov je nagovoril na pastoralnih obiskih po Italiji in po svetu. Rekordno število beležijo tudi avdience za politične voditelje. Opravil je 38 uradnih obiskov, imel 737 avdienc ali srečanj s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad.

Iz Slovenske škofovske konference sporočajo, da bo spominska maša ob 5. obletnici smrti poljskega papeža na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010, ob 18.30 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Daroval jo bo ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres.