Poslanica svetega očeta za 47. svetovni dan molitve za duhovne poklice

Cerkev po svetu | 17.02.2010, 12:42

Sveti sedež je predstavil papeževo poslanico za 47. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki poteka na četrto postno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja, letos torej 25. aprila. Papež Benedikt XVI. je poslanico napisal v duhu leta duhovništva in ji dal naslov Pričevanje spodbuja duhovne poklice.

Vsak duhovnik in Bogu posvečena oseba, zvesta svojemu duhovnemu poklicu, izžarevata radost služenja Kristusu in vse kristjane vabita, da odgovorijo na vesoljni klic k svetosti, je zapisal papež. Pri prebujanju duhovniških in redovnih poklicev je pomemben zgled tistih, ki so že odgovorili na Božji klic. Osebno pričevanje, v obliki konkretnih življenjskih odločitev, bo mlade opogumilo, da bodo sprejeli potrebne odločitve glede svoje prihodnosti. Papež je izpostavil pomen ustreznega srečevanja z mladimi, pogovore, ki razsvetljujejo, ter spremljanje z zgledom, ki kaže, kaj pomeni živeti duhovni poklic.

V poslanici je papež v ospredje postavil tri temeljne vidike duhovnega poklica, ki so bistveni za učinkovito duhovniško in redovno pričevanje: prijateljstvo s Kristusom, popolna izročitev Bogu in občestveno življenje.

Ključnega pomena za duhovniško in redovno življenje je prijateljstvo s Kristusom, piše papež v poslanici. Jezus je živel v stalni povezanosti z Očetom, kar je v njegovih učencih spodbudilo željo, da bi živeli enako. Od Jezusa so se naučili živeti v občestvu in stalnem pogovoru z Bogom. Če torej duhovnik pripada Bogu in drugim pomaga, da ljubijo Boga, mora gojiti globoko zaupnost z Bogom, ostati v njegovi ljubezni in poslušati njegovo Besedo. Kot prvo obliko pričevanja, ki spodbuja duhovne poklice, pa je navedel molitev.

Drugi vidik duhovnega poklica je popolna izročitev Bogu, katere popoln zgled je Jezusovo darovanje na križu. Kot je zapisal papež v poslanici, se mora vsak, ki je poklican k posebni posvetitvi svojega življenja, popolnoma darovati Bogu. To je namreč vir njegove lastne zmožnosti, da se bo lahko daroval za tiste, ki mu jih bo zaupala Božja previdnost, se daroval z popolno, stalno in zvesto predanostjo, vesel, da je lahko postal spremljevalec mnogih bratov in sestra, da jim lahko pomaga odpirati se Kristusu in da jim Božja beseda lahko postane luč na njihovi poti. Zgodba vsakega duhovnega poklica je skoraj vedno povezana s pričevanjem duhovnika, ki radostno živi dar svojega lastnega darovanja za brate in sestre, v imenu Božjega kraljestva, je izpostavil papež.

Kot tretji vidik, ki ga mora živeti vsak duhovnik in vsaka posvečena oseba, pa je občestveno življenje. Duhovnik je na poseben način človek občestva in skupnega življenja, odprt za vse, spodoben zbirati vernike v eno čredo, pomagati presegati razprtije, krpati luknje, poravnavati prepire in nesporazume ter odpuščati žalitve. Mladi ljudje morajo videti duhovnika, ki je zgled občestvenega življenja, kar jim bo razkrilo lepoto duhovniškega poklica, je zapisal papež. Duhovniški poklici so namreč rojeni iz stika z duhovniki, kakor dragoceno izročilo, ki se prenaša z besedo, zgledom in celotnim načinom življenja.