Alojzij Stepinac - 50 letnica smrti
Cerkev po svetu
V Cerkvi na Hrvaškem se danes spominjajo 50-letnice smrti blaženega Alojzija Stepinca. Ob tej priložnosti že več dni potekajo slovesnosti po številnih stolnih in drugih cerkvah po vsej državi. V zagrebški katedrali, kjer je pokopan Alojzij Stepinac, so pripravili molitveno uro, pri kateri so prosili za njegovo kanonizacijo.
V hrvaški cerkvi Sv. Hieronima v Rimu pa bo zvečer slovesno sveto mašo daroval prefekt kongregacije za verski nauk kardinal Levada. Že dopoldne ga je pri splošni avdienci med pozdravom hrvaškim romarjem omenil papež Benedikt XVI.: „Danes obhajamo god blaženega Alojzija kardinala Stepinca, škofa in mučenca, ki je pred petdesetimi leti dal svoje življenje za vero. Ohranjajte spomin na svoje mučence in bodite po njihovem pogumnem zgledu tudi vi danes sol zemlje in luč sveta!“
Kdo je Alojzij Stepinac?
Blaženi kardinal Alojzij Stepinac se je rodil 1898 v Brezari pri Krašiću. Po maturi v Zagrebu so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko in poslali na soško fronto. Po vojni se je odločil za študij agronomije, a kmalu začutil, da ga Bog kliče na drugo pot. Po študiju teologije v Rimu je bil 1930 posvečen v duhovnika. Že leta 1934 je postal nadškof pomočnik v Zagrebu; po štirih letih je kot ordinarij nasledil nadškofa Bauerja. Zagrebško škofijo je vodil v težkih vojnih razmerah in se pri tem zavzemal za pravičnost, resnico in pomoč ubogim. Zoperstavil se je fašizmu v Neodvisni državi Hrvaški. Po vojni je bil obsojen na montiranem procesu. Sprva je bil zaprt v kaznilnici v Lepoglavi, kjer je veliko pretrpel, pozneje so mu kazen spremenili v hišni pripor v rojstni župniji. Ko je bil tam, mu je papež podelil kardinalski naslov, kar je razmere še poslabšalo. Veliko je pretrpel tudi zaradi dolgotrajne bolezni, za posledicami katere je umrl 10. februarja 1960. Pokopali so ga v zagrebški stolnici. Približno deset let po njegovi smrti se je začel postopek za njegovo beatifikacijo.
Ta se je uradno končal skupaj s postopkom za škofa Antona Martina Slomška 3. julija 1998. Alojzija Stepinca je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II. oktobra istega leta v Mariji Bistrici.
Alojzij Stepinac je v času druge svetovne vojne pomagal mnogim slovenskim vernikom in duhovnikom; kar nekaj jih je rešil iz taborišča v Jasénovcu. Na to njegovo vlogo je na 2. slovensko hrvaškem srečanju 24. septembra 2005 na Brezjah, kjer se je zbralo več kot sedem tisoč romarjev iz Slovenije in Hrvaške opozoril takratni mariborski škof danes nadškof Franc Krambeger. Med drugim je dejal: „Na današnjem srečanju ne moremo prezreti še ene vezi, ki druži Slovence in Hrvate. To vez nam je papež Janez Pavel II. z beatifikacijo nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca in škofa Antona Martina Slomška - dve zvezdi na našem skupnem nebu, dve oljki miru in dva priprošnjika za oba naroda. Blaženi škof Slomšek, katerega god obhajamo prav danes, s svojim načelom: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike; in blaženi nadškof Alojzij Stepinac, ki je z mučeništvom izpričal ljubezen do svojega naroda, pa tudi ljubezen do slovenskega naroda, ko je med drugo svetovno vojno v najtežjih slovenskih trenutkih sprejel skoraj štiristo izgnanih slovenskih duhovnikov, samo iz mariborske škofije tristo, jih nastavil za svoje dušne pastirje v svoji nadškofiji in jih s tem rešil smrti v koncentracijskih taboriščih, kakor so Jasenovac in še drugi. Kdo bi mogel prezreti to vez med obema narodoma, med Cerkvijo na Hrvaškem in Slovenskem!“
