EU v živo - Dobili smo novo Evropsko komisijo
Evropska Unija | 09.02.2010, 14:59
V že 26. oddaji EU v živo smo govorili, da so novo Evropsko komisijo končno potrdili tudi evropski poslanci, prav tako smo pod drobnogled vzeli jesensko raziskavo Eurobarometer po kateri kar 80 odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji slab, spregovorili pa smo še o tem, da se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji niso prav nič spremenile.
Po dobrih dveh mesecih od uveljavitve nove Lizbonske pogodbe ima Evropska unija novo Evropsko komisijo. To so na današnji plenarni seji z veliko večino potrdili evropski poslanci in poslanke v Strasbourgu. Vodja novoimenovanih komisarjev Portugalec Jose Manuel Barroso je po glasovanju izrazil zadovoljstvo nad svojo ekipo, v kateri je tudi Slovenec Janez Potočnik, ki bo pristojen za okolje.
Za novo komisijo, ki jo poleg predsednika Barrosa sestavlja še 26 evropskih komisarjev, med njimi Potočnik, je glasovalo 488 poslancev, 137 jih je bilo proti, 72 je bilo vzdržanih. Glasovalo je 697 od skupno 736 poslancev. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je pred glasovanjem v Evropskem parlamentu zavzel za nov način dela v Evropski uniji. V nagovoru poslancem se je vprašal, ali storijo vse, kar lahko, da bi določili in branili skupne evropske interese?
„Verjamem, da moramo narediti več, verjamem v Evropo, ki je odprta in radodarna, ki se še posebej posveča razvojnim ciljem tisočletja. Verjamem v Evropo, ki pokaže solidarnost do drugih, tako kot smo jo glede Haitija, kamor smo prispevali pomemben delež človekoljubne pomoči in bomo še prispevali k obnovi. Toda z boljšo koordinacijo na evropski ravni lahko dosežemo lahko več in v tem smislu bom pripravil tudi predloge. Toda priznajmo - nekateri voditelji niso naklonjeni bolj koordiniranemu pristopu pri gospodarski politiki. Toda če hočemo premagati krizo, okrepiti socialno razsežnost in zagotoviti dobro osnovo za močno gospodarsko prihodnost Evrope v svetu globalizacije, če hočemo okrepiti industrijo, potem je močnejša gospodarska koordinacija edina pot za naprej.“
Med prednostnimi nalogami svoje nove ekipe je Barroso omenil izhod iz gospodarske in finančne krize, Evropo državljanov, vodilno vlogo unije v boju proti podnebnim spremembam, energetsko učinkovitost, rast in nova delovna mesta. Pri tem se je zavzel za sodelovanje vseh ustanov povezave. Nova komisija bo po načrtih s polnimi pooblastili začela delovati že jutri.
Med mirnimi protesti konec januarja v Moskvi je bilo pridržanih približno 100 ljudi, med njimi tudi vodja Centra za človekove pravice in dobitnik nagrade Saharov 2009, Oleg Orlov.
Orlov je iz ruske pisarne poročal o vsakdanjih prizadevanjih za spoštovanje človekovih pravic. Center je bil ustanovljen, da bi dokumentiral zlorabe človekovih pravic v preteklosti v upanju, da bi se s tem izognili kršitvam v prihodnosti. Orlov pojasnjuje, da se razmere v Rusiji niso prav nič spremenile.
Na vprašanje uredništva spletnih strani Evropskega parlamenta s katerimi težavami se najpogosteje soočajo borci za človekove pravice v Rusiji in tisti, ki jih ščitijo, je Oleg odgovoril:
"Glavna težava je, da nam grozijo predstavniki države. Dodatna grožnja prihaja seveda tudi od neofašistov, ki so napadli in umorili že mnogo naših kolegov. Grožnje vlade se kažejo v različnih oblikah. Vlada denimo neprestano izvaja nadzor. Predložiti moramo ogromne količine poročil, kar nam preprečuje, da bi opravljali svoje delo. Grozijo pa nam tudi zaprtje organizacije in kazenski pregoni, ker nam očitajo ekstremizem. Tako se namreč poskušajo otresti kritičnih glasov. Še nevarnejši so primeri nezakonitih dejanj in nasilja, ki smo jim izpostavljeni. Med njimi so tudi telefonske grožnje članom naših družin, zažiganje pisarn organizacij za človekove pravice in celo dejanja neposrednega nasilja. Leta 2007 so tudi mene nasilno odpeljali, mi grozili, da me bodo ustrelili in me na pol nagega pretepali. Umorili so našo bližnjo in drago prijateljico, odlično borko za človekove pravice Natašo Estemirovo, ki smo jo imenovali srce Memoriala. Grožnje tistim, ki jih ščitimo, so očitne. Grozijo jim, da na sodišču ni mesta za pravičnost, da ne bo prišlo do kazenskega pregona oz. če bo, potem krivda ne bo dokazana. Isti ljudje nam grozijo tudi z nezakonitim nasiljem. To so rasisti, neofašisti, ki napadajo priseljence, podkupljeni policisti, ki jih zakon ne zanima, predstavniki struktur moči, kot je FSB (Zvezna varnostna služba), ki grozijo tistim, ki se upajo pritožiti na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Grožnje nam in ljudem, ki jih poskušamo zaščititi, izhajajo iz istih virov."
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je medtem že izrazil ogorčenost nad pridržanjem ljudi med protesti. Buzek je ruske oblasti pozval naj prenehajo z grobo obravnavo miroljubnih protestnikov. Podobno usodo je 31. decembra lani doživela tudi dobitnica nagrade Saharov Ljudmila Aleksejeva.
Protestniki se zbirajo na zadnji dan vsakega meseca 31 v mesecu in zahtevajo svobodo združevanja.
Kakšna je širitvena politika EU?
Mnogi menijo, da je širitev ena izmed najuspešnejših politik Evropske unije, saj se z njo povečuje prostor miru in stabilnosti v Evropi. Kar nekaj držav zaradi tega trka na evropska vrata, pri čemer pa morajo za vstop v EU izpolniti vrsto pogojev. Odbor Evropskega parlamenta za zunanje odnose redno preverja njihovo pripravljenost, vedno glasneje pa o prednostih in slabostih širitve razpravljajo tudi državljani.
Evropski parlament mora dati svoje soglasje za vključitev vsake nove države v EU, zato je mnenje članov odbora Evropskega parlamenta za zunanje odnose za morebitne nove članice zelo pomembno. Odbor je tako 27. januarja na podlagi napredka, ki so ga Hrvaška, Turčija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija naredile v letu 2009, sprejel vrsto priporočil, s katerimi želi Parlament omenjene države spodbuditi k učinkovitejšemu izpolnjevanju pogojev za vstop v unijo.
Evropski parlament bo o poročilih o napredku Hrvaške, Turčije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije razpravljal na plenarnem zasedanju v Strasbourgu jutri.
Gospodarski položaj v Sloveniji po mnenju državljanov slab
Osemdeset odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji slab, kaže v začetku februarja objavljeno nacionalno poročilo o rezultatih jesenske javnomnenjske raziskave Eurobarometer. V Sloveniji gospodarski položaj države pozitivno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih. V sedemindvajseterici medtem v povprečju 75 odstotkov vprašanih gospodarski položaj lastne države ocenjuje kot slab, 23 odstotkov pa ga vidi kot dobrega.
S svojim življenjem pa je še naprej zadovoljnih 86 odstotkov vprašanih Slovencev. Slovenija se glede zadovoljstva z življenjem nahaja nad evropskim povprečjem in je tista nova članica EU, katere prebivalci so najbolj zadovoljni s svojim življenjem.
Izbran ekološki logotip EU
Evropska komisija je v Bruslju razglasila zmagovalca natečaja za ekološki logotip EU. To bo Evrolist, ki prikazuje 12 belih zvezd, razporejenih v obliki lista na zeleni podlagi, po analogiji kroga 12 zlatih zvezd, ki je simbol solidarnosti in harmonije med evropskimi narodi. Nov logotip jasno sporoča dve osrednji ideji: narava in Evropa.
Nov logotip Evrolist bo od 1. julija obvezen z vse predpakirane ekološke proizvode, ki so bili proizvedeni v kateri koli državi članici EU in ustrezajo zahtevanim standardom. Za uvožene proizvode bo uporaba logotipa prostovoljna.
Poleg oznake EU bo dovoljena uporaba drugih zasebnih, regionalnih ali nacionalnih logotipov. V prihodnjih tednih bo prenovljena uredba o ekološkem kmetovanju, tako da se bo novi logotip vključil v eno izmed prilog.
Oddajo smo pripravili s pomočjo gradiv, ki so nam jih posredovali pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Evropske komisije v Sloveniji in spletnih strani Evropskega parlamenta.
