Sedemnajst let Slovenske škofovske konference
Cerkev na Slovenskem | 18.02.2010, 18:21
V petek, 19. februarja 2010, bo minila 17. obletnica samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je bila ustanovljena leta 1993.
Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (prim. kann. 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Škofovska konferenca je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa Sveti sedež in so kulturno pogojeni.
Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član.
Člani in ureditev SŠK
Slovenska škofovska konferenca šteje deset članov, ki so:
- ordinariji oz. krajevni škofje: msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik SŠK, msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof in metropolit ter podpredsednik SŠK, msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, msgr. Metod Pirih, koprski škof in msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof;
- nadškof pomočnik: msgr. dr. Marjan Turnšek, mariborski nadškof pomočnik;
- pomožna škofa: msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof in msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof;
- upokojena (nad)škofa: msgr. dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof in msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit.
- Generalni tajnik SŠK je dr. Andrej Saje.
Upokojeni škofje, ki v okviru škofovske konference niso odgovorni za posebno področje, nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika.
Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Rode, sedanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof in metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je od 11. januarja letos dalje ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres.
Statut ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo njeno učinkovitejše delovanje. Dne 3. septembra 1999 je bil prvotno potrjeni statut Slovenske škofovske konference dopolnjen z dvema dodatnima členoma.
Kratek zgodovinski opis SŠK
Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost.
Dne 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.
Dne 28. novembra 2009 je papež Benedikt XVI. na mesto upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana imenoval mariborskega nadškofa pomočnika in celjskega apostolskega administratorja msgr. dr. Antona Stresa. Murskosoboškega krajevnega škofa msgr. dr. Marjana Turnška je imenoval za mariborskega nadškofa pomočnika, mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa pa za murskosoboškega krajevnega škofa. Škof Štumpf je bil v Murski Soboti umeščen 10. januarja 2010, nadškof Stres pa 24. januarja 2010 v Ljubljani. Nadškof pomočnik Turnšek je novo službo prevzel 21. januarja 2010 v Mariboru.
