Irgl: Problem preteklosti je še kako velik problem sedanjosti
Politika | 03.02.2010, 18:40
"Narod, ki ne prizna zgodovinskih dejstev takšnih kot so, ki se ne zna spraviti s preteklostjo, ne more s polnimi pljuči zadihati v prihodnosti niti v sedanjosti," je v prvem februarskem Pogovoru o dejala poslanska SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru Eva Igrl. Z njo smo govorili o kršenju človekovih pravic in se dotaknili tudi ustavne obtožbe zoper predsednika republike.
Glede dela komisije je poslanka Irgl povedala, da se ukvarjajo z izbrisanimi. "Ukvarjamo se z družinskim zakonikom in s posvojitvijo otrok istospolnih partnerjev, z romsko problematik. Seveda moram reči, da je absolutno potrebno reševati te stvari, ampak nekatere zadeve že bistveno več let niso rešene in mednje sodijo tudi te krivice povojnega obdobja, temu bi morali dati prednost," je povedala poslanka, ki dodaja, da "narod, ki ne prizna zgodovinskih dejstev takšnih kot so, ki se ne zna spraviti s preteklostjo, ne more s polnimi pljuči zadihati v prihodnosti niti v sedanjosti.
Problem preteklosti je še kako velik problem sedanjosti, čeprav nam predvsem nasprotniki iz koalicije očitajo, da se ukvarjamo s stvarmi, ki so nepomembne, da bi se morali ukvarjati z bolj realnimi problemi. Jaz se strinjam s tem, seveda se je potrebno ukvarjati s sedanjimi problemi ljudi, ampak dokler ne razčistimo teh temeljnih osnovnih paradigem, ki so pomembne za normalno zavedanje in pojmovanje sveta ter družbe, bo Slovenija težko delovala tako kot ostale evropske države, kjer je vrednostni moment še kako pomemben."
Poslanci SDS in SLS so konec januarja vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka, ki je po njihovem mnenju z odlikovanjem nekdanjega šefa tajne politične policije Tomaža Ertla, odgovornega za kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. Kot je prepričan Janša, je Türk s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Udbe "neposredno kršil pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam te represivne institucije, tako živim kot mrtvim". Predsednik SLS Radovan Žerjav ob tem pravi, da je podelitev odlikovanja v temeljnem nasprotju z osnovnimi vrednotami slovenske demokratične družbe in osamosvojitve Slovenije. "S tem odlikovanjem se zanika obstoj žrtev tajne policije in represivnih metod totalitarističnega režima," poudarja Žerjav.
Koalicija je predsedniku države že stopila v bran, kar poslanke Eve Irgl ne preseneča. "Moram reči, da se z leti človek kar navadi takšnih metod delovanja, pa vendarle bi vseeno pričakovala bistveno bolj konstruktivno in neko strpno državo v tem družbeno političnem prostoru. Odziv predsednika države me pravzaprav ne preseneča, kajti sam je jasno povedal, da se je za to odlikovanje odločil po tehtnem razmisleku. Se pa lahko ravno zaradi tega upravičeno vprašamo, kakšnega predsednika države pravzaprav imamo, ko pri tako pomembnih odločitvah pravi, da je bil razmislek tehten. Odločitev pa je takšna, ki žali čustva velike večine Slovencev. Po drugi strani gre v koaliciji za tipično dvoličnost in dvojno moralo, ki pa smo jo že navajeni. Mariskdo iz koalicije nasprotuje podelitvi tega priznanja," je povedala poslanka Eva Irgl. "Ko gre za odlikovanje, gre pravzaprav za situacijo, ko je demokratična država Slovenija podelila najvišje državno priznanje nedemokratični republiki Sloveniji," je še poudarila poslanka, ki meni, da je to odlikovanje v nasprotju tako z evropskimi vrednotami kot etičnimi normami.
