Papež: Sveti Frančišek Asiški je velikan svetosti

Papež in Sveti sedež 27. 01. 2010, 14:58

Papež Benedikt XVI. je pri današnji splošni avdienci spregovoril o življenju svetega Frančiška Asiškega. Imenoval ga je velikan svetosti, ki še vedno privlači ljudi vseh starosti in verskih prepričanj. Sveti Frančišek pa je po papeževih besedah tudi vzor dialoga med islamom in krščanstvom. Leta 1219 je dobil dovoljenje za odhod v Egipt, kjer ga je sprejel sam sultan.

Papež se je v nagovoru o življenju svetega Frančiška še posebej ustavil ob letnici 1208, ko se je Frančišek čutil poklicanega živeti v uboštvu in se posvetiti pridiganju. Leto dni zatem se je odpravil v Rim, da bi papežu Inocencu III. predstavil ta nov slog krščanskega življenja. Papež ga je očetovsko sprejel, saj je zaslutil božji izvor gibanja, ki se je porajalo. Asiški ubožec je namreč razumel, da je treba vsako karizmo, ki jo daruje Sveti Duh, postaviti v služenje mističnemu telesu – Cerkvi. Zato je vedno deloval v polnem občestvu s cerkvenimi oblastmi. „Obe realnosti mora biti povezani in sicer Petrov naslednik, škofje, cerkev, utemeljena na nasledstvu apostolov in pa nova karizma, ki jo Sveti Duh podari v tem trenutku, da bi danes obnovil Cerkev. Samo v tej povezanosti nastaja resnična prenova.“

V življenju svetnikov namreč po papeževih besedah ni nasprotovanja med preroško karizmo in karizmo vladanja.

Kot drug vidik življenja sv. Frančiška pa je papež izpostavil njegovo ljubezen do uboštva, da bi lahko sledil Kristusu popolnoma predan in svoboden. To pa je povabilo tudi vsem nam, je dejal papež, da bi negovali notranje uboštvo in tako rasli v zaupanju v Boga. To pa naj vključuje tudi zmeren način življenja in nenavezanost na materialne dobrine, je še dejal papež.

Sveti Frančišek je po papeževih besedah vzor dialoga med islamom in krščanstvom. Leta 1219 je dobil dovoljenje za odhod v Egipt, kjer ga je sprejel sam sultan. Tudi tam je s svojo ponižnostjo in blagostjo oznanjal Jezusa Kristusa. Po njegovem vzoru naj bi se zgledovali tudi današnji odnosi med obema verstvoma, je dejal sveti oče. Gre namreč za dialog v resnici, medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Leta 1220 naj bi Sveti Frančišek obiskal tudi Sveto deželo. Tako je posejal seme, ki je prineslo mnogo sadov: njegovi duhovni sinovi so namreč iz krajev, kjer je živel Jezus, naredili izbrana mesta za njihovo poslanstvo. Ob tem se je sveti oče še zahvalil vsem Frančiškanom, ki delujejo v Sveti deželi.