V pripravi na posebno sinodo za Bližnji vzhod
Cerkev po svetu
Generalni tajnik škofovske sinode monsinjor Nikola Eterović je na novinarski konferenci predstavil cilje posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki bo potekala od 10. do 24. oktobra. Pri tem je kot temeljni namen izpostavil željo, da bi z Božjo besedo in zakramenti potrdili in okrepili kristjane v njihovi istovetnosti ter dali novo življenjsko moč cerkvenemu občestvu med posameznimi Cerkvami. Tako bodo mogle pristno, veselo in privlačno pričevati za krščansko življenje.
Da bo pričevanje verodostojno in pristno, mora biti ekumensko, je zapisano v načrtih za pripravo posebne sinode za Bližnji vzhod. Sinoda bo za vzhodne cerkve tudi priložnost, da ocenijo versko in družbeno stanje, hkrati pa naj bi kristjanom pomagala razumeti smisel njihove navzočnosti v muslimanskih družbah, njihovo vlogo, poslanstvo in pričevanje. O sedanjem težkem položaju, ki ga zaznamujejo spori in nestabilnost, bodo razmislili v luči Svetega pisma.
Dokument obravnava prave izzive za Cerkev na Bližnjem vzhodu kot so politični konflikti, verska svoboda, ekumenski in medverski dialog ter izseljevanje.
Tamkajšnje kristjane močno prizadevajo konflikti na območju, pravi dokument. Izraelska zasedba, vojska v Iraku, razdeljenost kristjanov v Libanonu, povečanje ekstremizma v Egiptu, pomanjkanje polne verske svobode v Turčiji, sprožajo med kristjani različno odzivanje. Nekateri ostajajo stanovitni spet drugi pa so malodušni in izgubljajo zaupanje v družbo in zakonodajo. Vse to terja od kristjanov osebno spreobrnjenje, najprej od pastirjev, ki naj se zavzemajo za solidarnost, pravičnost, spoštovanje in poštenost. Dokument analizira tudi množično izseljevanje kristjanov in nekristjanov, ki ga povzročata palestinsko-izraelski konflikt in vojna v Iraku. Med rešitvami gradivo predlaga vzpostavitev gospodarstva, ki bi omogočalo pravičen življenjski standard za vso družbo ter pomagalo kristjanom, da bi se zavedeli smisla svoje navzočnosti. Vsak je namreč glasnik Kristusovega sporočila.
Glede medverskega dialoga gradivo potrjuje potrebo po pristnih verskih voditeljih, služabnikih svojega ljudstva, in priporoča ustanavljanje prijateljskih skupin med Judi, kristjani in muslimani, da bi podirali zid strahu in nezaupanja. Na odnos z muslimani vpliva dejstvo, da pri njih ni razločka med verskim in političnim življenjem in so kristjani zaradi tega postavljeni v težak položaj. Poznavanje drugega je osnova za dialog in temu primerno naj bo naloga vseh kristjanov na tem območju oznanjevanje Kristusovega evangelija na temelju Nove zaveze v domačem jeziku. Svoj sedanji in prihodnji položaj lahko izboljšamo v zavesti, da bo globalna politika vplivala na odločitev kristjanov, ali bodo ostali ali se odselili. Kristjanom dokument naroča, naj pokažejo zrelo in zaupljivo vero, čeprav je zdaj slabotna in omahljiva. Postati moramo gospodarji svoje prihodnosti, ki je odvisna od tega, kako bomo znali sodelovati z možmi in ženami dobre volje v naši družbi, je še zapisano v dokumentu priprave na posebno sinodo za Bližnji vzhod.
