Škofje iz ZDA in Evrope za mir v Sveti deželi
Cerkev po svetu
„Ne prelivanju krvi! Ne nadaljnjim spopadom! Ne terorizmu! Ne vojskovanju! Pretrgajmo začarani krog nasilja“, so v sklepni izjavi zapisali škofje iz ZDA in Evrope, ki so danes sklenili svoje petdnevno srečanje v Sveti deželi. Škofje zahtevajo trajni mir, ki naj bi temeljil na pravičnosti, želijo pa si tudi, da bi prišlo do resnične sprave in prenove.
Škofje se tudi zavedajo, da rešitev za spora med Izraelom in Palestino še ni blizu. Čeprav vodilni poznajo odgovore, pa jim pogosto manjka poguma in politične volje, so zapisali škofje. Obljubili so tudi, da bodo o vsem, kar se dogaja v Sveti deželi, obvestili svoje vernike, ter jih povabili k molitvi za mir in k romanju na te svete kraje. Vabijo pa jih tudi, naj podprejo vse tiste, ki si prizadevajo za pravično rešitev spora.
Sicer pa so ameriški in evropski škofje danes dopoldne v baziliki svetega groba molili tudi za žrtve potresa na Haitiju. Posebej so se spomnili pokojnega nadškofa Josepha Serga Miota.
Škofje iz Združenih držav in Evrope so v teh dneh obiskali Jeruzalem, Betlehem in Ramalo. Ob koncu pa bodo objavili tudi skupno izjavo. S to pobudo, ki jo ponovijo vsako leto, želijo pokazati svoje zanimanje za usodo tamkajšnjih ljudi.
Ameriški škof Gerald Kikanus je povedal, da želijo najprej graditi dialog med kristjani, saj je žal tudi med nami veliko delitev. Dokler ne dosežemo edinosti, je dejal, bo naše pričevanje razvodenelo. Čim bolj se bodo namreč kristjani v Sveti deželi med seboj sporazumevali in spoštovali, tem več bodo dejansko pripomogli k pogovoru z Judi in muslimani.
Sicer pa želijo zahodni škofje svojim vernikom s potovanjem v Sveto deželo sporočiti, da je med Palestinci tudi veliko kristjanov. Eden glavnih razlogov, da prihajajo škofje iz Evrope in Amerike v Sveto deželo, je torej obveščanje lastne katoliške skupnosti o teh krščanskih Palestincih. Sporočajo jim, da ti kristjani predstavljajo zelo raznoliko Cerkev in da imajo med muslimani in Judi težko življenje. Vsako leto znova, ko pridejo zahodni škofje v Sveto deželo, stoji tam nov zid ali zapora. Prav zdaj napoveduje Izrael, da bo postavil zid tudi na meji z Egiptom na sinajskem polotoku. Po drugi strani pa je treba priznati, da se je zaradi zidu število atentatov zmanjšalo skoraj na nič. Za Palestince pa je zid vsekakor velik problem, saj ovira življenje sto tisoč Palestincev. Predvsem med Betlehemom in Jeruzalemom ločuje zid otroke od šole, bolnike od bolnišnic, može od njihovega delovnega mesta in to ustvarja hude probleme v vsakdanjem življenju.
