Škofje iz ZDA in Evrope na obisku v Sveti deželi

Cerkev po svetu 13. 01. 2010, 14:21

Škofje iz Združenih držav in Evropske unije se mudijo na tradicionalnem pastirskem obisku v Sveti deželi. Včeraj so se sestali z ustanoviteljem nepridobitnega združenja Ir Amim Danielom Seidemannom. Združenje se zavzema za razvoj Jeruzalema, ki mora biti trajno in stabilno mesto za Palestince in Izraelce. Seidemann jih je zatem spremil v vzhodni in zahodni del Jeruzalema ter jim pokazal kritične vidike urbanega razvoja, med katerimi je tudi zid ločevanja. Škofje so ob tem nagovorili tudi nekaj parov, ki živijo v stanovanjih, ki jih je za kristjane sezidal latinski patriarhat.

Škofje so se v Betlehemu srečali s študenti prve katoliške univerze na Palestinskem ozemlju ter s predstavniki cerkvene skupnosti. Predsednik urada katoliških podpornih organizacij v Sveti deželi Tony Khashram je izrazil svojo željo delati skupaj v Cerkvi in za Cerkev za pomoč in podporo kristjanom v Sveti deželi, za odpravljanje revščine in boj poroti krivicam na tem območju. Dejal je, da lahko skupaj z drugimi združenji vzajemno koristno sodelujejo v projektih ter skupaj snujejo vizijo svoje vloge v Sveti deželi. Pogovarjali so se s številnimi duhovniki na palestinskih ozemljih in spoznali njihove strahove in trpljenje zaradi sedanjega položaja. V Gazi so videli težave z razdeljevanjem pomoči. Pri tem je Khashram poudaril, da je pomembno je imeti skupno vizijo pristopa k temu problemu ter najti najustreznejšo rešitev.

Naj pri tem spomnimo na papežev nagovor diplomatom. Vse zbrane je pozval, podprejo sveti značaj Jeruzalema ter njegovo kulturno in versko dediščino, ki je splošnega pomena. Samo tako bo to edinstveno mesto, ki je danes močno prizadeto, znamenje in glasnik tistega miru, ki ga želi Bog za vso človeško družino.

Seidemann je pri tem pojasnil, da konflikta ne bodo nikoli razrešili brez celostnega in trajnostnega razvoja mesta v spoštovanju različnosti ljudi. Poudaril je nekatere težave tamkajšnjih kristjanov. Če hočejo obiskati svete kraje, morajo vedno skozi nadzorne točke in ločilno pregrado. Jeruzalem ne bo nikoli tisto, kar je bil, če ne bo v njem kristjanov, je dodal. Istega mišljenja je kustos za Sveto deželo frančiškanski pater Pierbattista Pizzaballa. Povedal je, da kot kustodija ohranjajo svojo posest in jo dajejo na voljo kristjanom tako, da zidajo stanovanja in zanje odpirajo delovna mesta. Tako ohranjajo krščanski značaj Jeruzalema.