Leto 2009 leto Afrike
Cerkev po svetu
Leto 2009 bi lahko v nekaterih pogledih označil kot leto Afrike, saj ga je marca zaznamovalo papeževo potovanje v Kamerun in Angolo, oktobra pa zasedanje druge posebne škofovske sinode za Afriko na temo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru, ki je potekalo v Vatikanu. Po obeh teh zgodovinskih dogodkih se porajajo vprašanja, ali se bodo upanja za duhovni in družbeni razvoj Afrike v novem letu uresničila, kdaj in na kakšen način.
O vsem tem je za radio Vatikan spregovoril član uredništva jezuitske revije Popoli pater Enrico Casale, ki je izpostavil predvsem sporočilo Cerkve ob teh dveh dogodkih.
Prvo sporočilo je, da so Afričani sami krojači svoje usode in so le oni tisti, ki lahko z ustreznim delovanjem in izkoriščanjem svojih virov rešijo afriško celino, vse to pa seveda ob pomoči mednarodne skupnosti. Prepričan sem, da mladi Afričani lahko vzamejo v roke svojo lastno usodo in usodo svoje celine, je dejal pater Casale (beri: kazale) in spomnil na papeževo sporočilo Afriki. Ob tem je tudi izrazil prepričanje, da mora preostali svet Afričanom kljub temu stati ob strani in jim pomagati, da bodo postali avtonomni in bodo zmogli razviti svoje sposobnosti. V tem pogledu ima po Casalovih besedah veliko vlogo Katoliška cerkev, zlasti še na vzgojno-izobraževalnem področju preko šol in univerz, ki jih vodi. Človeštvo mora do Afrike ostati solidarno, je še dejal pater Casale.
Afrika je po svetu znana predvsem kot celina številnih težav, saj jo pestijo trgovina z ljudmi, pomanjkanje hrane, bolezni, kot sta malarija in aids, prekomerno zapravljanje denarja in podnebne spremembe. Vedno več je revnih, lačnih in bolnih, ki, kot je na afriških tleh poudaril sveti oče, rotijo za spravo, pravičnost in mir. Sicer pa je Afrika tudi celina, kjer število katoličanov raste najhitreje na svetu in je po zadnjih podatkih cerkvenega statističnega letopisa preseglo 150 milijonov.
