Štefan IskraŠtefan Iskra
Andrej JermanAndrej Jerman
Alen SalihovićAlen Salihović
Dr. Helena Jaklitsch (foto: STA)
Dr. Helena Jaklitsch | (foto: STA)

Evropska resolucija, slovenska tišina

Komentar tedna | 11.07.2025, 14:30 dr. Helena Jaklitsch

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic.

Popolnoma drugačna je bila zgodba s sprejemom Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel v torek, pobudo zanjo pa je dala evropska poslanka Romana Tomc. Čeprav je bila resolucija v celoti namenjena naši državi, so ji osrednji mediji – prav nasprotno od nekega koncerta v tuji državi, ki se nas pravzaprav neposredno sploh ne tiče, razen za preusmerjanje pozornosti od politične revščine naše oblasti – namenili bore malo prostora, pa še tisto malo je bilo popolnoma izkrivljeno. Mislim, da ne delam krivice, če zapišem, da očitno nihče od njih ni prebral resolucije, temveč so kar tako, počez in povprek ponovili utečene ideološke floskule o fašizmu in nacizmu ter o tem, kdo je resnični zmagovalec druge svetovne vojne pri nas z žuganjem desnosredinskim politikom »grdi, grdi, kaj osirate Slovenijo v mednarodni javnosti«. Njihov gnev in zlivanje gnojnice na slovensko oblast v času prejšnje vlade, ki so ga dnevno izvažali v evropske institucije, so že zdavnaj pozabili.

Da so osrednji slovenski mediji ideološko pohabljeni ter da trpijo za pomanjkanjem kritične presoje naše polpretekle zgodovine ni nobena novost ali presenečenje in smo tega, žal, še preveč navajeni, bi pa upravičeno pričakovali bolj zrel in državniški odziv predsednice države. Toda to se ni zgodilo. Predsednica, ki je sposobna jasno obsoditi zločine in storilce zla v Srebrenici ter sprejeti užaloščene srebreniške matere, v svojem odzivu na Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji niti z besedo ni omenila komunistične revolucije ali zločinov, ki so bili storjeni v njenem imenu. Prav tako ni omenila nedemokratičnega totalitarnega sistema, znotraj katerega je bilo »več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komunističnemu sistemu in njegovi ideološki represiji, žrtev različnih oblik nasilja; ker so bila ta dejanja hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa«, na kar sicer opozori resolucija. Torej, nobene obsodbe revolucionarnega nasilja, zgolj zabetonirana misel »če stopiš na stran okupatorja, ni opravičila«, kot je zapisala. Toda kot pravnica zagotovo dobro ve, da imajo prebivalci pravico zahtevati od okupatorja kot legitimne oblasti v času okupacije, da jih zaščiti pred nasiljem. Namesto tega je v odzivu ostro obsodila kakršnokoli zmanjševanje pomena NOB oz. poskuse zgodovinskega revizionizma, čeprav resolucija sploh ne govori o NOB in ne zmanjšuje njenega pomena. Prav nasprotno, Evropski parlament je v resoluciji odločno obsodil »zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov in drugih vojnih akterjev, odgovornih za grozodejstva med drugo svetovno vojno in po njej, vključno s trivializacijo zločinov nacističnih in fašističnih režimov ter njihovih zaveznikov«. Iz njenega odziva bi torej lahko upravičeno sklepali, da resolucije sploh ni prebrala, temveč se je zgolj postavila na ideološke okope, ki jih njeni ideološki kolegi gradijo že osem desetletij. Žalostno, pa tudi zamujena priložnost za korak k resnični spravi.

Predsednica, ki je sposobna jasno obsoditi zločine in storilce zla v Srebrenici ter sprejeti užaloščene srebreniške matere, v svojem odzivu na Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji niti z besedo ni omenila komunistične revolucije ali zločinov, ki so bili storjeni v njenem imenu.

Govoriti o dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev brez tega konteksta je zato sprevrženo. Je sol na rano tistih, ki so toliko desetletji prenašali krivice in čakali, da bodo njihovi svojci dostojno pokopani. Nekje globoko v meni celo odzvanja misel, ki se bo komu zdela skoraj bogokletna, toda tu je in je ne morem odgnati – misel, da bi morala med in povojno pomorjene pokopati oblast, ki bi si res iskreno želela dostojno pokopati žrtve revolucije, ne pa samo to točko enkrat za vselej umakniti z dnevnega reda, ne da bi razčistili z našo polpreteklo zgodovino. Ki bi bila sposobna razumeti razloge tistih, ki so se uprli komunistični revoluciji; ki bi bila dejansko pripravljena obsoditi storjene zločine in pred zgodovino poklicati na odgovornost zločince, ki so zaukazali in organizirali te zločine, ter bi bila pripravljena popraviti krivice, ki jih je komunizem kot totalitarni režim storil. To bi bil zame dostojen in spoštljiv pokop.

Da se vrnem k resoluciji. Napisana je zelo tehtno, brez vsake želje razdvajati ali potvarjati zgodovino. Med drugim poudarja pomen verodostojnega in vključujočega zgodovinskega spomina, ki priznava vse razsežnosti totalitarnega nasilja ter moralno odgovornost za ohranjanje spomina na vse nedolžne žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v duhu sprave, resnice in demokratičnih vrednot. Zavrača vsakršno izkoriščanje zgodovine za pridobivanje političnih točk in poziva k ohranjanju spomina na vse nedolžne žrtve komunističnega režima v Sloveniji, od njegovega začetka do padca. Resolucija poudarja pomen nadaljevanje odkrivanja množičnih grobišč v Sloveniji, tudi z namenom dokumentiranja in preverjanja zgodovinskih dokazov o storjenih zločinih. Poziva slovenske oblasti, da si še naprej prizadevajo zagotoviti univerzalno pravico do pokopa, z nacionalnim dnevom spomina v Sloveniji pa bi se poklonili žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov, vključno s komunizmom. Poudarja spoštovanje zgodovinske pravičnosti ter poziva Slovenijo in druge države članice, naj si prizadevajo za krepitev zgodovinskega spomina, medsebojnega razumevanja in sprave na podlagi resnice ter spoštovanja vseh žrtev totalitarnih režimov.

Resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji je torej dobro vodilo, kako se v Sloveniji soočiti s polpreteklo zgodovino, zato si želim, da bi dobila primerno mesto v našem, tako razklanem prostoru. Morda pa bomo potem končno sposobni sprejeti svojo preteklost in na polno zaživeti sedanjost z zdravim pogledom v prihodnost.

Komentar tedna
Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal) Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal)

Matija Golob in Ambrož Brezovšek obhajala novi maši

Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...

Nasilje (photo: Pixabay) Nasilje (photo: Pixabay)

Romsko nasilje nad ljubljanskim kmetom

V Ljubljani je prišlo do nasilnega obračuna Romov s tamkajšnjim kmetom. Po navedbah naših virov so se v Klečah trije sinoči pripeljali do kmetijskega zemljišča, kjer je 72-letni Anton Čemažar ...

Sara Isaković (photo: NL) Sara Isaković (photo: NL)

»Tista« plavalka, danes mamica in psihologinja

Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...

O avtorju