Večerna procesija z lučkami | (foto: Simone Risoluti)
Papež v Lurdu: procesija z lučkami, srečanje z bolniki, obisk kontemplativnih sester in srečanje z žrtvami zlorab
Novice Marjana Debevec
Papež Leon XIV. je nedeljo preživel v priljubljenem Marijinem svetišču v Lurdu, kjer je dopoldne daroval sveto mašo, popoldne pa se je srečal z bolniki in njihovimi spremljevalci ter se kar dve uri zadržal v pogovoru s sedmimi žrtvami zlorab s strani predstavnikov Cerkve. Večer je okronala tradicionalna veličastna procesija z lučkami, ki jo je vodil sveti oče in na koncu zbrane tudi nagovoril.
V sprejemnem centru Notre-Dame v Lurdu se je Leon XIV. srečal s predstavniki bolnikov, ki že 150 let prihajajo v francosko svetišče, ter z osebjem in prostovoljci, ki zanje skrbijo. V nagovoru je znova poudaril, da se človekovega dostojanstva ne meri in se o njem ne razpravlja.
Skušnjavo, da bi človeku vzeli življenje pod pretvezo lažnega sočutja, je treba odločno zavrniti. To, kar je uzakonjeno, še ne pomeni, da je moralno, je poudaril Leon XIV. in dodal:
»Da, dragi prijatelji, bodite goreči služabniki življenja! Nihče nima nikoli pravice, da bi na podlagi laboratorijskih algoritmov odločal o življenju določenega zarodka ali določene ostarele osebe! Medicina ne sme nikoli postati služabnica načrtovane smrti!.
Bolnikom pa je zatrdil, da niso breme, ampak utripajoče srce naše človečnosti in dragocen zaklad za Cerkev. »V molitvi vas spremljam v preizkušnjah, skozi katere greste,« jim je še dejal sveti oče.
Potem ko je obiskal samostan kontemplativnih sester se je Leon XIV. zasebno srečal s sedmimi žrtvami zlorab.
Prisluhnil je vsakemu posebej, njihovim zgodbam, bolečini in trpljenju, ki so ga žal včasih doživljali ob soudeležbi ali molku tistih, ki bi jim lahko pomagali. Nato je izrazil svojo bližino tistim, ki so trpeli in še trpijo zaradi ran zlorab. Povedal je, da si prizadeva, da takšno zlo ne bi nikoli več ponovilo.
Posebno ganljiv trenutek njegovega obiska Lurda pa je bila tradicionalna večerna procesija z lučkami, petjem in molitvijo rožnega venca. Papež je ob sklepu 50 tisoč navzočim zatrdil, da se trpljenje sedanjega časa ne more primerjati s slavo, ki nam bo razodeta v večnosti.
»Poklicani smo torej, da vztrajamo na svoji poti, vedno znova, dokler nam bodo podarjeni dnevi življenja na tem svetu, na katerem Marija hodi pred nami. Z zaupanjem bomo hiteli k njej, katere brezmadežno spočetje sije kakor svetilnik v noči.
Ona je znamenje zmage ljubezni, dobrega in Boga, ki našemu svetu daje upanje, ki ga potrebuje. Nocoj uprimo svoj pogled v Marijo, tako veličastno in hkrati tako človeško, ter pustimo, da nas ona vodi k Bogu, ki je zmagovalec,« je romarje še povabil papež Leon XIV.
O srečanju z žrtvami zlorab - članek iz spletnega portala Vatican news
Zasebno, neposredno, poglobljeno. Tako je papež Leon XIV. želel, da bi potekalo težko pričakovano srečanje s skupino žrtev zlorab, ki so jih zagrešili člani duhovščine v Franciji.
In prav tako je tudi potekalo srečanje, 27. septembra, v Lurdu, kjer se je Leon XIV. srečal s sedmimi žrtvami zlorab v župnijah, šolah, redovnih skupnostih in gibanjih. Štirje moški in tri ženske.
Njihove zgodbe in življenjske poti so različne, prvič pa so se srečale 14. septembra, ko so se med seboj spoznali ter pogovorili o svojih izkušnjah, pričakovanjih in zahtevah, ki so jih želeli predstaviti papežu.
Pogovor je potekal v škofijski hiši, le nekaj korakov od Marijinega svetišča, in je trajal dve uri, od 17.30 do 19.30. Navzoč je bil tudi msgr. Gérard Le Stang, škof v Amiensu in predsednik Sveta za preprečevanje pedofilije in boj proti njej pri Francoski škofovski konferenci. Podrobnosti srečanja je sporočil Tiskovni urad Svetega sedeža.
Da se zlo ne bi ponovilo
»Papež se je z vsakim od njih srečal osebno in na štiri oči ter prisluhnil njihovim zgodbam, bolečini in trpljenju, ki so ga doživeli – žal včasih tudi ob soudeležbi ali molku tistih, ki bi jim lahko pomagali – pa tudi njihovim predlogom, kako preprečiti, da bi se kaj takega ponovilo. Z nekaterimi je nekaj časa ostal tudi v molitvi,« piše v sporočilu, objavljenem zvečer.
Ob koncu srečanja, malo po 19. uri, je po navedbah Tiskovnega urada »papež skupaj z vsemi zbranimi ostal v eni od sob škofijske hiše ter jim namenil nekaj besed. Zahvalil se jim je za njihovo boleče pričevanje in ponovno poudaril svojo zavezanost, da se zlo, ki so ga prestali, ne bi ponovilo drugim.«
Papež Leon je nato izrazil svojo bližino žrtvam in prek njih tudi »vsem, ki so trpeli in še vedno trpijo zaradi ran zlorab«. Nazadnje je, »v želji, da bi skupaj delovali za to, da bi bila skupnost vernikov vedno bolj kraj, kjer lahko moški in ženske vseh starosti najdejo tolažbo in ozdravljenje, navzoče prosil, naj molijo zanj, ter jim podelil svoj blagoslov«.
Kdo so žrtve, ki so se srečale s papežem
Znana je identiteta petih od sedmih žrtev, ki so se udeležile srečanja.
Jean-Marie Delbos, danes osemdesetleten, je eden ključnih pričevalcev v težkem primeru šole Notre-Dame de Bétharram.
Jérôme Guillement je bil kot najstnik žrtev napada duhovnika iz svoje župnije, danes pa je koordinator v okviru pobude Qualité de la relation éducative.
Véronique Garnier iz kolektiva Foi & Résilience je avtorica dveh knjig, v katerih je po zelo dolgem obdobju molka in notranjega okrevanja opisala svojo zgodbo žrtve hudih in ponavljajočih se zlorab, ki jih je nad njo zagrešil župnik njene skupnosti v Nancyju.
Navzoč je bil tudi Olivier Mardi, aktivist in soustanovitelj združenja Voix Libérées de Touraine. Skupaj z bratom Frédéricom je bil med sodelovanjem v zboru Petits Chanteurs de Touraine žrtev zlorab duhovnika Bernarda Tartuja.
Med udeleženci je bil še Bertrand Virieux, kardiolog in ustanovitelj nekdanjega lyonskega združenja La Parole Libérée. Kot deček je bil žrtev nasilja Bernarda Preynata, nekdanjega duhovnika, ki je umrl leta 2024 in je bil obsojen zaradi zlorab mladih skavtov med letoma 1971 in 1991.
Preostala dva udeleženca sta se odločila ostati anonimna. Med njima je tudi oseba, ki je bila žrtev Abbéja Pierra, ene najvidnejših osebnosti francoske Cerkve.
Zasebno srečanje
Sedmerico, ki je papežu predstavila resnost problema zlorab v Cerkvi, sta izbrali Francoska škofovska konferenca ter Konferenca redovnikov in redovnic Francije po stikih s približno štiridesetimi sogovorniki, tako skupinami kot posamezniki.
Vsi so predložili določene zamisli in predloge glede izvedbe srečanja, pri organizaciji pa so skušali zagotoviti čim bolj uravnoteženo zastopanost.
Majhno število udeležencev – kar je sprožilo nezadovoljstvo nekaterih kolektivov – je bila zavestna odločitev, da bi bilo mogoče omogočiti resničen in poglobljen pogovor, kot je želel sam Leon XIV.
Skupina je papežu izročila tudi pisma nekaterih skupin in posameznikov, s katerimi je stopila v stik Služba za zaščito mladoletnih pri Francoski škofovski konferenci.
Največja čuječnost
Prav pred tem srečanjem zjutraj je Leon XIV. med nagovorom škofom, s katerimi se je srečal pred mašo na Preriji, spregovoril o »bolečem biču zlorab mladoletnih, ki so jih zagrešili člani duhovščine ali so se zgodile v cerkvenem okolju«.
Papež je škofe pozval k »največji budnosti«, obenem pa spomnil na »največjo odločnost«, s katero je škofovska konferenca »sprejela pogumne ukrepe, da bi odgovorila nanje [žrtvam], jim prisluhnila ter iskala resnico, pravičnost, odpuščanje, povračilo škode in odločno zavzetost za kulturo preprečevanja in zaščite pred takšnimi zločini«.
S tem je meril na proces večje preglednosti, reform in odškodnin, ki so ga začeli francoski škofje in je temeljil predvsem na ugotovitvah poročila Ciase iz leta 2021. Poročilo je bilo rezultat dela neodvisne komisije, ki jo je leta 2018 ustanovila sama Francoska škofovska konferenca.
V njem je bilo navedeno, da je bilo med letoma 1950 in 2020 več kot 210.000 mladoletnih žrtev zlorab, ki jih je zagrešilo skoraj 3.000 duhovnikov in redovnikov.
Škofje so vprašanje zlorab obravnavali na vseh zadnjih plenarnih zasedanjih in skušali zagotoviti posluh za žrtve, ki so v preteklosti opozarjale na brezbrižnost Cerkve.
»Vem, da so bili nekateri trenutki za vašo konferenco zelo težki,« je papež dejal v dopoldanskem nagovoru in znova poudaril potrebo, da »nadaljujete po začeti poti ter ohranjate največjo budnost«.
Kajti za številkami so obrazi in življenja. Tako kot življenja sedmih ljudi, ki jih je papež Leon nocoj objel v Lurdu, kraju spremljanja in zdravljenja ran.
