Ko smeh utihne in okolica izgubi toleranco do opitega človeka, posameznik ostane sam – prepuščen praznim kozarcem in uničenemu zdravju. | (foto: Gemini AI)
Jetrčka moja, oprostite: Kruta resnica o slovenski mokri družbi in pivskih mitih
Svetovalnica Mirjam Judež
Slovenci smo narod presežkov. Žal tudi takrat, ko gre za pitje alkohola. Ob Svetovnem dnevu zdravja in izteku akcije 40 dni brez alkohola je v naši Svetovalnici z novinarko Tanjo Dominko spregovoril Rok Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Osvetlil je problematiko slovenske »mokre družbe«, kjer je alkohol samoumeven del vsakega slavja, in razbil mite, s katerimi si vsakodnevno lažemo.
Podatki niso spodbudni. Registrirana poraba za leto 2024 kaže na rahel dvig – presegli smo 10 litrov (natančneje 10,4 litra) čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Čeprav se trend pri mladih nekoliko izboljšuje, slovenska mladina še vedno popije več od evropskega povprečja.
Težava ni zgolj v statistiki, temveč v družbenem odnosu. V slovenski kulturi je zakoreninjeno, da brez alkohola ni pravega dogodka, od krstov v prostovoljnih društvih do maturantskih plesov.
Ta mit želimo ovreči. Pomembno je, zakaj se družimo in zakaj nazdravljamo, ne pa s čim. Tudi z brezalkoholno pijačo dogodku ne odvzamemo posebnosti.
Razbijanje najpogostejših mitov o alkoholu
V oddaji smo neizprosno razčlenili številne iluzije, ki alkohol v slovenski kulturi neupravičeno prikazujejo v pozitivni luči:
- Mit št. 1: Kozarec rdečega vina je koristen za zdravje. Ta zelo razširjen mit temelji na dejstvu, da rdeče vino vsebuje antioksidant resveratrol. Vendar je količina ključna težava. »Če bi želeli v telo vnesti dovolj tega antioksidanta, bi ga morali dnevno popiti okoli 40 litrov,« opozarja Zaletel. Veliko bolj varno in smiselno je, da ta antioksidant zaužijemo z borovnicami, temnim grozdjem ali aronijo.
- Mit št. 2: Žganje uničuje viruse. Medtem ko je alkohol učinkovit za zunanje razkuževanje površin, v telesu deluje ravno nasprotno. Znižuje sposobnost imunskega sistema, da se upira virusom, s čimer se tveganje za okužbo dejansko poveča.
- Mit št. 3: Šilce žganja nas pogreje. Čeprav ob zaužitju začutimo trenutno toploto, gre za nevarno prevaro telesa. Alkohol razširi žile, zato topla kri iz središča telesa preide v okončine, od koder toplota pospešeno uhaja v okolje. S tem pravzaprav tvegamo podhladitev.
- Mit št. 4: Hladno pivo za odžejanje. Alkohol deluje kot močan diuretik in pospeši odvajanje vode iz telesa. Za vsak deciliter popitega vina bi morali popiti vsaj pol litra vode, da bi nadoknadili izgubo in prišli le na začetno raven hidracije.
Ko jetra plačujejo davek naših izgovorov
Z alkoholom neposredno povezujemo okoli 200 bolezni in stanj. Med njimi je kar 30 takšnih, ki sploh ne bi obstajale, če ne bi bilo alkohola (na primer alkoholna ciroza jeter in sindrom odvisnosti). Naša jetra morajo predelati vsako kapljo vnesenega alkohola, to breme pa se z leti neusmiljeno nalaga.
Vsako pitje alkohola predstavlja tveganje. Zato prebivalce spodbujamo k razmisleku, ali ta kozarec resnično izboljšuje kvaliteto njihovega življenja ali gre zgolj za navado in popuščanje okolici.
Da se je mogoče temu strupu popolnoma in brez težav odpovedati, je v oddaji slikovito ponazoril poslušalec Robi iz Izole, ki doma izdeluje tinkture iz čistega alkohola. Ko je poskusil kapljico čistega alkohola, je ugotovil, da gre za pekoč strup, ki pa ga v pivu ali vinu le nevarno zamaskiramo: »V enem litru piva zaužijemo pol decilitra čistega strupa. Ne razumem, kako bi nekdo, ki je pri zdravi pameti, to redno užival. Če pa že kdaj spijem kozarec vina, se pred tem opravičim: 'Jetrčka moja draga, oprostite, čaka vas nekaj nepredvidenega dela.'«
Prevara o sladkem spancu
Ena najpogostejših zmot je, da nam kozarec alkohola pred spanjem pomaga, da se bolje spočijemo. Rok Zaletel to iluzijo ostro razbija: »Dajstvo je, da človek hitreje zaspi, ker alkohol upočasni naš centralni živčni sistem. Vendar je naš spanec takrat slabši, saj telo ne doseže tiste faze spanja, v kateri bi zares lahko dobro počivali.« Zato se uporaba alkohola kot sredstva za spanje strogo odsvetuje. Namesto počitka namreč telesu naložimo dodatno delo z razstrupljanjem.
Nevarna kombinacija alkohola in energijskih pijač
Glede delovanja možganov viri opozarjajo, da alkohol z upočasnitvijo centralnega živčnega sistema neposredno oslabi kognitivne funkcije. Čeprav ljudje začetne učinke alkohola pogosto doživljajo kot ugodne in prijetne, alkohol dokazano zmanjšuje našo odzivnost ter zmožnost jasnega presojanja realnih situacij. Viri pri tem še posebej opozarjajo na nevarnost mešanja alkohola z energijskimi pijačami, kar je pogosto predvsem pri mladih, saj takšna usodna kombinacija še močneje "meša glavo" ter telesu povzroča dodatno škodo.
Čas je, da kot družba zavzamemo odgovoren odnos in prenehamo z iskanjem izgovorov. Vsak posameznik naj prevzame odgovornost za svoje zdravje in, kar je še pomembneje, za zgled, ki ga s pitjem alkohola daje mlajšim generacijam.
Ste se pripravljeni soočiti z resnico o svojih pivskih navadah? Ne ostanite zgolj pri branju povzetka. Prisluhnite celotnemu in iskrenemu pogovoru Tanje Dominko z Rokom Zaletelom, kjer boste izvedeli še več o pasteh slovenske »mokre družbe« in kako se jim učinkovito zoperstaviti.
