Umik ameriških vojakov odpira vrzel v zračni obrambi

Svet 20. 05. 2026, 14:43 Marcel Krek

"Evropa mora prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost," je ob napovedi umika približno 4 tisoč pripadnikov vojske Združenih držav Amerike iz Poljske in tisoč iz Nemčije, s čimer ZDA število brigad na stari celini s štiri krčijo na tri, včeraj dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas. Čeprav tako v Bruslju kot v Washingtonu zagotavljajo, da evropsko krilo Nata ostaja stabilno, strokovnjaki opozarjajo, da gre za resen signal o koncu obdobja varnostne odvisnosti, ki smo ga poznali vse od konca druge svetovne vojne.

Simboličen začetek konca ameriškega varnostnega jamstva

Po besedah obramboslovke z ljubljanske Fakultete za družbene vede Jelene Juvan je pomen umika ameriških vojakov precej večji, kot kažejo gole številke. "Gre za izjemno močno simboliko in očitno začetek nekega konca, ki prinaša dokončno odcepitev Združenih držav Amerike kot ključnega varnostnega garanta evropske celine.," je opozorila.

Umik sicer ni povsem nepričakovan. Kot je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu pojasnila Kaja Kallas, ZDA svojo pozornost že dlje časa preusmerjajo z Evrope na vzhodno poloblo. Evropska unija se mora zato trdneje postaviti na lastne noge, vendar zgolj povečanje finančnih sredstev ne bo dovolj. Kallasova opozarja, da samo denar ne prinaša varnosti, če proizvodnja ne more slediti tempu. "Če večji izdatki za obrambo vodijo zgolj v daljše čakalne dobe in zastoje pri naročilih, potem takšen pristop preprosto ne deluje," je dodala.

Kritična vrzel v zračni obrambi in industrijskih zmogljivostih

Evropo v luči ruskih groženj najbolj skrbi izguba dostopa do nekaterih ključnih zmogljivosti ameriške vojske, predvsem do satelitov in obveščevalnih podatkov. Jelena Juvan ob tem opozarja, da zeva resnično velika luknja na področju sistemov zračne obrambe. Zaradi trenutnih geopolitičnih premikov se namreč morda ne bo zgodila napovedana dobava ameriških raket srednjega dosega za vzhodno krilo zavezništva.

"To je vrzel, ki je ni mogoče nadomestiti v letu ali dveh," poudarja. Trenutne industrijske kapacitete na evropski celini namreč že zdaj niso sposobne dosegati obstoječega povpraševanja, kaj šele, da bi zapolnile nastali primanjkljaj. Po njenih besedah vse to neposredno vodi v bistveno zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo in odpira resna vprašanja o prihodnosti ter varnostni arhitekturi celotne Evropske unije.

Incidenti z droni v Litvi in Estoniji potrjujejo resnost razmer

Da skrbi Evrope niso iz trte izvite, potrjujejo tudi zadnji dogodki na terenu. V Litvi so oblasti zaradi pojava brezpilotnega letalnika na meji z Belorusijo prebivalce prestolnice Vilna pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. V varna območja so preventivno odpeljali celo litovsko premierko in predsednika države, preden je vojska sporočila, da je nevarnost minila.

O prvem sestreljenem dronu poročajo tudi iz sosednje Estonije. Ker sta obe državi polnopravni članici Evropske unije in zveze Nato, ti dogodki ob napovedanem umiku ameriških sil še dodatno stopnjujejo napetosti ter resnost varnostnih razmer na vzhodnem krilu zavezništva.