
Državni zbor, poslanci | (foto: Bor Slana/STA)
Odločanje o pomoči pri samomoru v državnem zboru
Slovenija | 08.07.2025, 13:29 s. Meta Potočnik
Pred poslanci Državnega zbora je danes odločitev glede predloga zakona o Zakona o Pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma o asistiranem samomoru. Tako nasprotniki kot podporniki zakona poudarjajo človekovo svobodo, dostojanstvo in svetost življenja, a si konkretne načine tega predstavljajo povsem nasprotno. Zakonu odločno nasprotuje večina zdravstvene stroke, vse večje verske skupnosti v Sloveniji in kritičen del civilne javnosti, češ da legalizira usmrtitev in dopušča možnost zlorab po izkušnjah držav, ki so to možnost že uzakonile.
Odziv Katoliške Cerkve v Sloveniji
Zaradi globokih moralnih, družbenih in civilizacijskih vprašanj, ki jih odpira tak zakon, slovenski škofje ponovno opozarjajo na širše posledice tovrstne zakonodaje. Spomnili so, da 17. člen Ustave Republike Slovenije jasno določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in vredno ne glede na starost, bolezen ali stanje. Legalizacija asistiranega samomora pomeni resen odmik od tega načela in vzpostavlja nevaren precedens za nadaljnjo relativizacijo življenja. Predlog zakon spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. Bolni in umirajoči se bodo ob novem zakonu znašli pod pritiskom, da izkoristijo svojo pravico in predčasno končajo svoje življenje. Odgovor na stisko ni samo-usmrtitev, ampak dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni. Namesto samomora s pomočjo potrebujemo sistemsko okrepitev paliativne oskrbe, več medčloveške bližine, psihosocialne podpore in duhovnega spremljanja, so zapisali slovenski škofje.
Celotna izjava SŠK je tukaj.
Uresničitev volje državljanov
Pred dobrim letom dni je skoraj 55 odstotkov državljanov Slovenije na referendumu glasovalo za omenjeni zakon. V tem času je prestal kar nekaj obravnav in sprememb določenih členov. Zakonski predlog je šel nedavno večinsko skozi sito na Odboru za zdravstvo. Uvodoma je predlagateljica iz Svobode Tereza Novak spomnila:
"Cilj predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je polnoletnemu pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže. Polnoletni pacient bi imel pravico do prostovoljne prekinitve življenja, če doživlja neznosno trpljenje. To je stanje "brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje. Zakona ne morejo uveljavljati osebe z duševno boleznijo."
Meni, da zakon prinaša družbo sočutja in različnih pogledov na lastno vrednost, ki se kaže tudi pri svobodni odločitvi za način smrti. Njeno stališče deli poslanka Bojana Muršič SD, za katero je zakon izjemno premišljen, saj naj bi vseboval dovolj varovalk.
Opozicija in zdravniške organizacije so proti
Zakonskemu predlogu za možnost samousmrtitve ni naklonjena opozicija, še posebej ne v NSi. Zanje je sporno, da se ta način smrt ponuja kot alternativo pomoči trpečim in skrbi zanje.
»Če je želja preprečevati trpljenje človeka vrh, smo mi, namesto, da bi vse temelje, kot so paliativa, geriatrična medicina in ustanavljanje hospicev in dostopno zdravstvo za vse, šli kar na konec te poti – k smrti. To je povsem neodgovorno in neprimerno. Navajam mnenje Komisije za medicinsko etiko, da v danih razmerah ni dovolj varovalk za etične dileme in zaplete ter možnosti zlorab,« je dejal poslanec Janez Cigler Kralj in se zavzel za krepitev paliativne oskrbe, za dostopno dolgotrajno oskrbo, in zdravstvo, kar je seveda dražje kakor ponujanje pomoči pri samomoru neozdravljivo bolnih oseb.
Napoved referenduma
Če bo danes zakon sprejet, pobudnik več uspešnih referendumov Aleš Primc, napoveduje ustanovitev koalicije Proti zastrupljanju bolnih in starejših in zbiranje podpisov za referendum:
»Prof. dr. Jože Trontelj je pogosto govoril o t. i. spolzki klančini, se pravi, ko se neka stvar, ki je etično sporna, odpre, se potem drsi, samo še globlje in globlje, v čedalje večje skrajnosti in sprevrženosti, ki jih radikalni pravni pozitivizem vedno upraviči, tako kot je nacistična grozodejstva v nacistični Nemčiji. Čeprav je že to, kar je sedaj v zakonu, grozljivo, bo šlo samo še bolj naprej. Samo še bolj se bo širil krog upravičencev in s tem število ljudi, ki bodo zastrupljeni. Samo še bolj se bodo širile morilske metode. V državah, kjer so sprejeli medicinsko zastrupitev na začetku sprejmejo zakon, ki izgleda zelo omejujoč, potem pa ga v naslednjih korakih samo še odpirajo. Pa naj bo to Kanada, Belgija ali pa katera druga država. In potem pride do tega, da medicinska zastrupitev postaja v teh državah eden najpogostejših razlogov smrti. V Kanadi tako zaradi medicinske zastrupitve umre že več kot 5% ljudi oziroma vsak dvajseti umrli, v Belgiji pa zastrupljajo že tudi dojenčke.«