Radio Ognjišče
Robert BožičRobert Božič
Jakob ČukJakob Čuk
Meta PotočnikMeta Potočnik
Zalivalka, kangla... (foto: Congerdesign from Pixabay)
Zalivalka, kangla... | (foto: Congerdesign from Pixabay)

Miša Pušenjak: V ekstremni vročini je zalivalka premalo

Kmetijstvo Robert Božič

Vremenski izračuni kažejo, da se bo vročinski val v prihodnjih dneh samo še stopnjeval. Pred nami je namreč teden dni, ko se bodo temperature čez dan povzpele skoraj do 40 stopinj celzija, preobrat in vsaj majhno olajšanje pa naj bi prišlo šele v začetku prihodnjega tedna.

Kako v takih razmerah poskrbeti za rastline na naših vrtovih in njivah, smo se v Svetovalnici pogovarjali z Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Pravi, da se moramo naučiti vrtnariti drugače, saj razmere, ki smo jih poznali pred dvajsetimi leti, preprosto ne obstajajo več.

Zakaj zalivanje ni isto kot namakanje?

Večina nas, ko pomislimo na zalivanje, »v glavi vidi sliko zalivalke«. V ekstremni vročini pa je takšen pristop premalo. »Z zalivalko v takšnih vremenskih razmerah rastlinam ni mogoče dodati dovolj vode,« pravi Miša in pojasnjuje, da je potrebno namakanje – to pomeni dodajanje tolikšne količine vode, da rastlini do naslednjega zalivanja ne zmanjka vlage v globini.

Z zalivalko lahko namreč navlažimo le zgornjih 10 centimetrov tal, kar prisili korenine, da ostanejo pri površju, kjer so najbolj izpostavljene vročini, namesto da bi iskale vlago globoko v zemlji.

Fizika tal: Ko voda preprosto »steče mimo«

»Ste se kdaj vprašali, zakaj voda iz posušenega korita takoj odteče pri dnu,« je v torek vprašala Miša Pušenjak in nato razložila mehanizem namakanja oziroma t.i. »vodnih plaščev«. Voda se na talne delce oprime v več slojih. Prvih nekaj slojev je rastlini nedosegljivih, a so nujni, da se nanje lahko »pripnejo« molekule vode, ki jih rastlina potem lahko dejansko uporabi.

Zalivanje z zalivalko v rastlinjakih lahko povzroči veliko težav...
Zalivanje z zalivalko v rastlinjakih lahko povzroči veliko težav... © Janusz Walczak from Pixabay

Če se zemlja popolnoma izsuši, ti plašči izginejo. Ko takrat na hitro izlijemo 10 litrov vode, se ta ne more vezati z zemljo in preprosto odteče, korenine pa ostanejo suhe. To je razlog, zakaj moramo suho zemljo namakati počasi in v več obrokih, da ponovno vzpostavimo te ključne električne vezi med vodo in prstjo.

Zlato pravilo temperature vode in časa namakanja

Čeprav so jutra idealna za namakanje, ker sta zemlja in rastline ohlajeni, marsikdo zaradi službe to počne zvečer. Miša opozarja na kritično napako: namakanje z mrzlo vodo neposredno iz vodovoda v razgreta tla.

»Če namakate zvečer, mora biti voda obvezno temperirana. To dosežete tako, da vodo čez dan hranite v večji posodi v senci, da postane mlačna. Zjutraj pa lahko brez skrbi uporabite tudi vodo direktno iz studenca ali vodovoda, saj so rastline in mikroorganizmi takrat v stanju mirovanja in ohlajeni,« je pojasnila Pušenjakova.

Rastlinjak ni le streha, ampak ekosistem

Mnogi mislijo, da so z nakupom rastlinjaka rešili vse težave, a Miša Pušenjak pravi, da je postavitev rastlinjaka brez namakalnega sistema le polovično opravljeno delo. V rastlinjaku so zalivalke dobesedno »prepovedane«, saj povzročajo prevelika nihanja vlage, kar vodi do bolezni in probleme s pomanjkanjem kalcija. V poletni vročini pa ne smemo pozabiti na senčenje in tudi zadostno zračenje.

Prva pomoč po toči: Ne obupajte takoj!

Neurja s točo so nočna mora vsakega vrtnarja. Miša svetuje, da na vrtovih v tem pogledu ravnamo preventivno in jih pokrijemo s protitočno mrežo.

Miša Pušenjak
Miša Pušenjak © Osebni arhiv

Glede v toči poškodovanih rastlin pa Miša pravi: »Rastline imajo neverjetno moč regeneracije, če jim le damo čas. Prvi korak po neurju ni čiščenje, temveč takojšnje škropljenje s pripravki iz morskih alg ali aminokislin, ki pomagajo pri celjenju ran.

Zelo pomembno je, da poškodovanih listov ne trgate, temveč jih porežete z ostrimi škarjami, da so rane ravne in manj dovzetne za bolezni. In kar je najbolj presenetljivo: nad rastlinami ne obupajte vsaj 7 do 10 dni. Šele takrat boste videli, kaj se bo dejansko opomoglo in kaj je treba nadomestiti.

Zastirka: Rešitev, ki se je otepamo s tisoč izgovori

Izgovorov, zakaj ne uporabljamo zastirke, je veliko. Mnogi se bojijo, da se bodo razbohotili pleveli, drugi se bojijo, da bo zastirka privabila škodljivce.

»Zastirka ne le ohranja tla hladna in vlažna, ampak tudi preprečuje zbijanje zemlje ob močnih nalivih,« pa je v Svetovalnici opozorila naša gostja. Svetuje, da jo v rastlinjakih vedno uporabljamo, skupaj s kapljičnim namakanjem pa je skoraj popolna rešitev, tudi za tako dolgotrajne vročinske valove, kot smo mu priča v teh dneh.

Vabljeni, da Svetovalnici in nasvetom Miše Pušenjak prisluhnete v celoti.

Kmetijstvo

VIDEOTEKA

  • Slovenska zastava. (photo: Tamino Petelinšek/STA) Slovenska zastava. (photo: Tamino Petelinšek/STA)

    Slovenska vojska na kolenih

    Za rojstni dan si odrežem kos borovničeve torte, božični predvečer pa je v znamenju piščanca in polnočnega kadila. Potem sem se zalotil v vprašanju: kako pa kaj moje praznovanje dneva državnosti?

    Avdio player - naslovnica